2021

Mali Joe (Little Joe, Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, 2019, barvni, 105 min.)

Znanstvenofantastična drama avstrijske režiserke Jessice Hausner je po njenih besedah »parabola o skrivnosti, ki jo nosimo v sebi«. Nagrada za najboljšo igralko v Cannesu.

Režija: Jessica Hausner
Scenarij: Géraldine Bajard, Jessica Hausner
Fotografija: Martin Gschlacht
Montaža: Karina Ressler
Igrajo: Emily Beecham (Alice Woodard), Ben Whishaw (Chris), Kerry Fox (Bella), Kit Connor (Joe Woodard), Leanne Best (Brittany), David Wilmot (Karl), Goran Kostić (gospod Simic), Jana Janežič (gospa Simic), Sebastian Hülk (Ivan)
Produkcija: Coop99 Filmproduktion (Avstrija), The Bureau (Velika Britanija), Essential Filmproduktion GmbH, Arte Deutschland TV (Nemčija)
Festivali, nagrade: Cannes 2019: nagrada za najboljšo igralko; Helsinki 2019: nagrada občinstva za najboljši celovečerni film; Strasbourg 2019: posebna omemba žirije za celovečerni film; avstrijske filmske nagrade 2020: za najboljšo montažo, za najboljšo masko, za najboljšo scenografijo; Diagonale 2020: nagrada za izjemen produkcijski prispevek, nagrada za scenografijo
Distribucija: FIVIA – Vojnik

Zanimivosti
Ob delih Jessice Hausner se zdi nedvoumno vsaj nekaj: najsi jih obožujemo in si jih skoraj prisvajamo ali pa se jim, nasprotno, zaradi njihove edinstvene drugačnosti nikakor ne znamo in zmoremo približati – priznati ji moramo, da take doslednosti na tematski in tudi slogovni ravni, kot jo izpričujejo njena dela, v sodobnem avtorskem filmu ni prav lahko najti. Zdi se namreč, kot da bi Jessica od svojega celovečernega prvenca Ljubka Rita (Lovely Rita, 2001) dalje razmišljala le o enem: o tem, kako vse si sodobni človek poskuša zagotoviti srečo oziroma kje vse jo poskuša najti, ter kaj mu pri tem stoji na poti oziroma mu to preprečuje? In medtem, ko v podobah udejanja svoja razmišljanja, vse bolj pili svoj asketski slog, pri čemer doseže že tako domiselne rešitve – najsi bo preko nekonvencionalnega kadriranja ali pa domiselne kompozicije podobe ter strogo dosledne rabe točno določene palete barvnih nians – da nas vsakič znova opomni: v kinu je manj lahko tudi več!

Zgodba
Alice, mati samohranilka, je znanstvenica, strokovnjakinja za genetiko v podjetju, ki se ukvarja z razvojem novih rastlinskih vrst. Z uporabo najsodobnejših metod genskega inženiringa ji je uspelo ustvariti prav posebno vrsto rože, živordečo cvetico, ki ni le čudovita, temveč ima tudi edinstvene in resnično svojske terapevtske lastnosti. Namreč, lastnika, ki ji bo zagotovil idealno okolje za rast, v prvi vrsti primerno temperaturo, pa tudi zemljo z dovolj hranilnimi snovmi in zadostnim dotokom vode, ter se bo ob tem z njo redno pogovarjal, bo dokazano osrečila. Alice si srčno želi, da bi eno teh cvetic lahko podarila svojemu najstniškemu sinu, ki bo kmalu praznoval svoj rojstni dan. Tako zaradi njenih edinstvenih lastnosti, kot tudi zaradi preprostega razloga, da je pač ponosna na svoje delo. A podjetje ima zelo stroga varnostna pravila, ki tudi zaposlenim prepovedujejo, da bi primerke rastlin odnesli iz prostorov podjetja. Čeprav Alice za ta pravila ve in jih celo dobro pozna, pa se vseeno odloči, da bo sinu prinesla eno teh cvetic in mu jo podarila za njegov rojstni dan. Dejanja sprva ne obžaluje, saj je njen sin Joe darila iskreno vesel. Za rožo celo izbereta ljubkovalno ime. Toda z rastjo cvetice v Alice vse bolj raste tudi slutnja, da njena stvaritev le ni zgolj blagodejna in povsem neškodljiva.