2021

SPLETNI FILMSKI ŠOPEK: Naš vsakdan | Lara | Zbogom, sin moj

---

Naš vsakdan (Naša svakodnevna priča, Bosna in Hercegovina, Slovenija, Hrvaška, 2015, 93 min.)

Filmska sevdalinka Ines Tanović je presunljiv in čustveno pristen, toda hkrati umirjen, humoren in realističen portret sarajevske meščanske družine v tranzicijski družbi.

Režija: Ines Tanović
Scenarij: Ines Tanović
Fotografija: Erol Zubčević
Montaža: Redžinald Šimek
Zvok: Igor Čamo
Igrajo: Uliks Fehmiu, Emir Hadžihafizbegović, Jasna Ornela Bery, Nina Violić, Goran Bogdan, Vedrana Seksan, Goran Navojec
Festivali, nagrade: Svetovna premiera na festivalu v Sarajevu. Kandidat Bosne in Hercegovine za oskarja v kategoriji najboljši tujejezični film 2015. Najboljši celovečerni film – Tuzla. Najboljši igralec (Emir Hadžihafizbegović) in najboljši igralec po izboru mlade žirije (Uliks Fehmiu) – Festival filmov iz Jugovzhodne Evrope SEE Berlin. Najboljša moška vloga (Uliks Fehmiu) – Vilna. Nagrada občinstva – Priština. Cottbus. FSF, Portorož. Solun. Zagreb. Dubaj. Göteborg. Sydney. SEE Pariz. Mednarodni festival evropskega filma Bruselj. Nagrada za najboljši prvenec - Festival evropskega in mediteranskega filma v Piranu.
Distribucija: Cinemania group

Zgodba
Skoraj štiridesetletni Saša pripada generaciji, ki ji je vojna vzela mladost, pa tudi ambicije in upe za svetlo prihodnost. Njegova mlajša sestra Senada je kot otrok prebegnila iz obleganega Sarajeva in živi v Sloveniji. Oče in družinski glavar Muhamed se kot direktor krčevito oklepa podjetja, ki je zastarelo in propada, ter ostro obsoja sinovo malodušje in brezdelje. V njunem navzkrižnem ognju je mati Marija, ki se v požrtvovalni skrbi za dom dobro zaveda, da je družina tisto najpomembnejše.

Izjava avtorice
»Naš vsakdan je film o meščanski družini v današnjem Sarajevu, ki se sooča z vsemi težavami tranzicijske družbe. To je film o generaciji v štiridesetih letih, ki je preživela vojno, ki ni dočakala nikakršnega spektakularnega obdobja miru in ki že dve desetletji išče svoje mesto v družini in družbi. Kot avtorici mi je najpomembnejše sporočilo: ko začne ljudem življenje razpadati na poslovnem, zdravstvenem in čustvenem področju, dojamejo, da je družina tisto, kar je najpomembnejše, da je to pravzaprav človekova edina oaza. /…/ Po celovečernem omnibusu, šestih kratkih igranih in petih dokumentarnih filmih, po številnih festivalih in nagradah mi je uspelo posneti prvi celovečerni igrani film. Nanj sem se pripravljala tako rekoč od gimnazijskih let. Vmes sem napisala tudi več scenarijev za igrane celovečerce in eden izmed njih je prejel podporo fundacije Hubert Bals z rotterdamskega filmskega festivala.«
Ines Tanović, režiserka in scenaristka