2021

Spletni filmski šopek: Dva obraza januarja | Kapitan Fantastični | Zelena knjiga

---

Dva obraza januarja (The Two Faces of January, Velika Britanija, ZDA, Francija, 2013, 96 min.)

Režijski prvenec scenarista filma Vozi! z Viggom Mortensenom, Kirsten Dunst in Oscarjem Isaacom (Llewyn Davis) v glavnih vlogah je klasično eleganten psihološki triler, prežet s hitchcockovskim suspenzom in bolj polnokrven od literarnega izvirnika, istoimenskega romana Patricie Highsmith (Tujca na vlaku, Nadarjeni gospod Ripley).

Režija: Hossein Amini
Scenarij: Hossein Amini (po knjižni predlogi Patricie Highsmith)
Fotografija: Marcel Zyskind
Glasba: Alberto Iglesias
Igrajo: Viggo Mortensen, Kirsten Dunst, Oscar Isaac, David Warshofsky, Daisy Bevan, Aleifer Prometheus
Festivali, nagrade: Svetovna premiera na festivalu v Berlinu 2014. San Francisco 2014. Sydney 2014. Los Angeles 2014.
Distribucija: Cinemania group

Zgodba
Atene, 1962. Karizmatični Chester MacFarland in njegova privlačna žena Colette preživljata počitnice v Atenah. Med obiskom Akropole jima pot prekriža grško govoreči Američan Rydal, ki pod krinko vodiča slepari mlade turistke. Ko par mladega prevaranta povabi na večerjo, Rydal, očaran nad prelepo Colette in premožnim ter prefinjenim Chesterjem, povabilo brez oklevanja sprejme. Toda zakonca MacFarland nista tisto, za kar se izdajata, in trojica se kmalu znajde na begu, od Aten prek Krete do zakotnih ulic Istanbula.

Izjava avorja
»Knjigo Patricie Highsmith sem prvič prebral pred več kot 20 leti. Zgodba je bila precej ohlapna, mestoma nedosledna, pogosto nelogična, a nekako mi je skupaj s svojimi liki, polnimi hib, zlezla pod kožo in nikoli več odšla. To je edina priredba, za katero sem čutil, da jo moram režirati sam, zlasti zato, ker toliko čustvenih protislovij in pomanjkljivosti teh likov odkrivam pri sebi. Highsmithova ima neverjetno zmožnost razkrivanja tistih plati človeka, ki bi jih večina od nas raje zatajila. Zlasti nizkotnost nekaterih človeških čustev in vedenj. Njeni liki so lažnivci, prevaranti, pijanci; brez vsakršnega razloga postanejo ljubosumni, paranoični in pogosto neumni. A prav te hibe in protislovja jih delajo tako boleče človeške in dostopne. Filmi pogosto prikazujejo mračno plat človeške narave, le redko pa tisto šibko. To me je fasciniralo pri knjigi.
Na začetku filma Rydal govori o tem, kako ‘kruto se bogovi šalijo z ljudmi’. Vsi trije glavni liki so na milost in nemilost prepuščeni bogovom, vendar so v svojem kljubovanju usodi hkrati uporniški. Kot režiser sem jim bil globoko predan. Namesto da bi jih seciral pod drobnogledom, sem si želel biti sokriv za njihove napake, sočustvovati z njihovimi čustvenimi in etičnimi dilemami, deliti njihov strah in bolečino.
Prav tako tudi nisem hotel ustvariti nekakšne razglednice Grčije in Turčije 60-ih let, pač pa prikazati svet, ki bi odražal njihovo psihološko stanje duha in sestop v nekakšno osebno podzemlje.
Kljub vsem svojim napakam so ti liki zame na svoj način junaški. Življenje se je zarotilo proti njim, odločeno, da jih premaga, a prav premagani šele dosežejo dostojanstvo in človeškost. To je njihov krik upora zoper bogove.«
Hossein Amini, režiser in scenarist