2021

Vabljeni na spletno odprtje razstave Mihe Štruklja. Umetnika in njegovo delo bo predstavil umetnostni zgodovinar Vladimir Vidmar.

Razstavno sezono 2020/2021 v Mestni galeriji Nova Gorica nadaljujemo s slikarsko razstavo Mihe Štruklja, vizualnega umetnika, ki pripada prodorni generaciji likovnih ustvarjalcev, ki je v drugi polovici devetdesetih let preteklega stoletja uveljavila mediatizirano podobo v klasični sliki. Štrukelj je sprva kot predloge za svoje slike uporabljal tehnološko natančne rentgenske posnetke, ki jih gledalec ne more videti s prostim očesom (rentgenske slike lastne lobanje in ploda na ultrazvoku). V začetku 21. stoletja je intimne (avto)portrete notranjosti zamenjal z medijskimi podobami dramatičnih in katastrofičnih dogodkov, ki so tedaj pretresali svet. V zadnjem desetletju pa se osredotoča predvsem na motive urbane krajine, ki dajejo vtis naključnih, fragmentarnih pogledov na mestno infrastrukturo.

Nova dela, ki dajejo naslov pričujoči razstavi, so sicer samo pogojno nova. Nastajajo iz fotografij, ki sicer niso neki medijski ready made, temveč jih je posnel sam umetnik na njegovih potovanjih. »Mogoče ta "osebna" izkušnja kot predloga do določene mere razloži svobodnejši in bolj "slikarski" prijem pri teh delih. Vendar je načelo Štrukljevega dela še vedno podobno, jasnost fotografske predloge se že v izhodišču zamaje, prizori ulic velemest, ki ga tukaj zanimajo, so že v izhodišču brezosebni in generični, s tem postanejo še bolj posplošeni,« ugotavlja Vladimir Vidmar v svojem uvodnem eseju v razstavnem katalogu.

»Morda drži, da so v določeni meri umazane, spregledane stranske ulice zgovornejša zgodba velemesta, vendar si Štrukelj ne prizadeva eno resnico postaviti nad drugo. Mogoče je prav izbira tako "ekspresivnega" stila za eksplicitno generične mestne vedute zavestni paradoks, ki kaže manko slehernega "avtentičnega". Pravzaprav njegova nova dela samo reartikulirajo tisti izhodiščni dvom v izkušnjo: ni namreč naključje, da je neposredno izhodišče Štrukljevih slik ostala fotografija, medijski dokument, zabeležka. Ta je prej kot garant tiste objektivnosti, ki nam je naša izkušnja ne more zagotoviti, neko dosledno premišljevanje posredovanosti kot konstitutivne za človekov odnos do sveta. Vse, kar doživimo, je posledica določenega režima vidnosti, ki ima svoje privilegirane medijske outpute. Rentgen, digitalna podoba, snapshoti so za Štruklja samo momenti zastavljanja paradoksnega vprašanja, čigava izkušnja je "naša" izkušnja,« še zapiše Vidmar.

O umetniku:
Miha Štrukelj živi in dela v Ljubljani. Je vizualni umetnik, ki ustvarja predvsem v slikarstvu, osredotoča pa se tudi na risbo in lokacijsko specifična dela. Leta 2001 je z magisterijem iz likovne umetnosti zaključil študij na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je prejemnik številnih štipendij in nagrad, med drugim štipendije Pollock-Krasner leta 2008/2009, Henklove nagrade za umetniško risbo leta 2008, štipendije sklada Trust for Mutual Understanding leta 2014 in priznanja Majskega salona v Ljubljani leta 2019. Od leta 2007 dalje se je udeležil vrste mednarodnih rezidenčnih programov za umetnike, in sicer na Irskem, v ZDA, Španiji, na Tajvanu, Portugalskem, v Nemčiji in na Norveškem. Njegova dela so uvrščena v nacionalno zbirko Moderne galerije v Ljubljani in zbirke Mestnega muzeja Ljubljana, podjetja RIKO, slovensko-švicarsko zbirko LAH Contemporary, zbirki Evropske centralne banke (ECB) v Frankfurtu in banke Société Générale v Parizu ter v druge nacionalne in mednarodne zasebne in javne zbirke. V Moderni galeriji v Ljubljani je sodeloval na razstavah Slovenska umetnost 1995–2005, Sedem Grehov: Ljubljana – Moskva, U3 – Trienale sodobne slovenske umetnosti, Umetnost v Sloveniji 2005–2015 in Čas brez nedolžnosti. Novejše slikarstvo v Sloveniji, predstavil pa se je tudi na 27. in 28. Grafičnem bienalu Ljubljana, 4. Mednarodnem umetnostnem bienalu v Pekingu in na drugih nacionalnih in mednarodnih skupinskih razstavah. Njegovo delo je bilo predstavljeno v monografiji Vitamin P: Nove perspektive v slikarstvu (Phaidon, 2002). Leta 2009 je zastopal Slovenijo v slovenskem paviljonu 53. Beneškega bienala.