2021

Spletni koncert Eve Dolinšek: Iz predklavirskega časa v prihodnost

Na spletu

PIANO DAY Eva Dolinsek 600x350


Eva Dolinšek: Iz predklavirskega časa v prihodnost
Toccate in sonate baročnih mojstrov

Spletni koncert, ki je nastal v sodelovanju s Kulturno umetniškim društvom Morgan
sodi v sklop festivala Ubrane note in koncertnega cikla Pretočnice.


Sredi marca, na 88. dan v letu, se že sedmo leto zapovrstjo obeležuje svetovni klavirski dan. Prazničnemu vzdušju črno-belih tipk, katerega pobudnik je nemški skladatelj Nils Frahm, se prvič pridružuje tudi Nova Gorica. Glede na aktualno neprijazno epidemiološko sliko bomo letos koncert izpeljali v spletni obliki, pa čeprav bi bilo zvoke čembala izpod rok novogoriške pianistke in čembalistke Eve Dolinšek neprimerno lepše in bolj doživeto slišati v živo. Dolinškova nas bo s skladbami baročnih mojstrov v avtentičnih barvah predklavirskega časa popeljala daleč nazaj v čas, ko se je klavir v delavnici Bartolomea Cristoforija šele rojeval.


Koncertni program:

Michelangelo Rossi (1602-1656):
Toccata Quarta

Jean-Philippe Rameau (1683-1764):
L'Agaçante

Johann Sebastian Bach (1685-1750):
Toccata v e-molu, BWV 914

Domenico Scarlatti (1685-1755):
Sonata v a-molu, K 213
Sonata v f-molu, K 194
Sonata v g-molu, K 12
Sonata v f-molu, K184
Sonata v c-molu, K 115

Michelangelo Rossi je (najverjetneje) leta 1634  v Rimu izdal zbirko Toccate e Correnti d’intavolatura d’Organo e Cimbalo. Zbirka vsebuje 10 Toccat skozi katere odkrivamo poseben Rossijev glasbeni jezik, ki je bogat z domišljijo, kromatično drznostjo in virtuoznostjo. Spretno prepleta instrumentalni slog Girolama Frescobaldije ter madrigalni slog Gesualda in Sigismonda d'India.

Jean-Philippe Rameau je bil eden izmed najpomembnejših skladateljev 18. stoletja. Znan predvsem po svojih operah in obsežnem opusu za čembalo, je ustvaril je preko 100 posameznih kompozicij, ki so zbrana v treh zbirkah Pieces de clavecin. Posebno zanimiva je zbirka Pieces de clavecin en concert. Te skladbe se od trio sonat razlikujejo po tem, da čembalo nima samo vloge bassa continua, ki spremlja druge inštrumente (violino, flavto ali violo), ki igrajo melodijo, ampak ima z njimi enakovredno vlogo pri "koncertu". Iz te zbirke je tudi stavek »L'agaçante« iz Drugega koncerta.

Sedem Bachovih toccat lahko štejemo za zaključek njegovega zgodnjega obdobja kot skladatelja za instrumente s tipkami. Z izrazom „Toccata“ od začetka 19. stoletja do današnjih dni na splošno največkrat mislimo na virtuozno glasbeno obliko. Z izrazom »toccata« so od 17. stoletja dalje poimenovali skladbe za instrumente s tipkami z improvizacijskim karakterjem. Toccata v e-molu, BWV 914 je zgrajena v 4 delih, ki se skoraj nemoteno pretakajo drug v drugega. Kratek začetni Preludij se odpre z osupljivim motivom, za katerega se zdi, da je napisan za orgelski pedal. Sledi del »Un poco allegro«, ki je 4-glasna fuga, v kateri se na začetku glavni temi predstavita v tenorju in altu. »Adagio« del  spominja na recitativ oper 17. stoletja. Sestavljen je iz domiselnega prepletanja akordov in nenadnih virtuoznih pasaž. Toccata se konča z veličastno fugo.

Domenico Scarlatti, skladatelj in čembalistični virtuoz, se je rodil v Neaplju leta 1685. Ustvaril je izjemen opus nam do sedaj znanih 555 sonat za čembalo, ki zasedajo pomembno mesto tudi med pianisti. Lahko bi mu rekli Chopin visokega baroka. V sonatah iz prvega ustvarjalnega obdobja je čutiti vpliv italijanske kompozicijske šole; stil italijanskega koncerta, sonate v obliki plesnih stavkov, Gledališki duh je eden izmed temeljnih elementov njegove glasbe. Sonate so gledališke scene, teme, ki se pojavljajo so liki. Scarlattijeva glasba je v službi neizčrpnih izraznih možnosti, prežeta z vplivom ljudske glasbe Iberskega polotoka (Portugalske in Španije), ki jih je z revolucionarno igralno tehniko- križanje rok, figurativno lomljenje akordov, dolgi skoki, okraski- razširil kot nihče pred njim.

Predstavitev sporeda pripravila: Eva Dolinšek


Eva Dolinsek 4Čembalistka Eva Dolinšek je leta 2015 z odliko magistrirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Egonu Mihajloviću. Zaradi izjemnih umetniških dosežkov in izkazane odličnosti magistrskega izpita je leta 2015 prejela diplomo summacumlaude. Kot solistka in komorna glasbenica se predstavlja na koncertnih odrih festivalov in abonmajev, kot so Festival Ljubljana, Imago Sloveniae, Kristalni abonma, Festival L'Estatebarocca, Amicidelle Musica Udine, Grajske harmonije, Zvoki mladosti, Tartini Festival, Simfonicvoices, Mednarodni festival stare glasbe Academia Musicae Antiquae Labacensis v Ljubljani, Festival Risonanze … Prejemnica številnih nagrad na mednarodnih tekmovanjih je leta 2016 izdala svojo prvo zgoščenko z naslovom Barok. Njena aktivnost se na področju oživljanja in raziskovanja stare glasbe, poleg koncertne dejavnosti, nadaljuje s strokovnimi predavanji, pisanjem strokovnih člankov ter umetniškim vodenjem baročne komorne skupine »Musicanucis«. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani deluje kot asistentka za področje čembala. Svoje znanje redno nadgrajuje pri mednarodno priznanem francoskemu čembalistu in dirigentu Christophu Roussetu (FR) ter italijanskem čembalistu in strokovnjaku za italijansko baročno literaturo prof. Enricu Baianu (IT).

 

 

Kulturni dom Nova Gorica,
Bevkov trg 4, SI-5000 Nova Gorica
T: + 386 5 335 40 10

Kulturni dom Nova Gorica je član
Art kino mreža Slovenije Europa Cinemas KUDUS
 
Občina Ministrstvo za kulturo Radio Koper Radio Robin Hit US embassy