2017

Družinski film (Rodinný film, Češka/Slovenija/Nemčija/Francija/Slovaška, 2015, 95 min.) 

režija: Olmo Omerzu
scenarij: Olmo Omerzu, Nebojša Pop - Tasić
fotografija: Lukáš Milota
montaža: Jana Vlčková
igrajo: Daniel Kadlec, Jenovéfa Boková, Karel Roden, Vanda Hybnerová, Eliška Krenková, Martin Pechlát
produkcija: Endorfilm, 42film, Rouge International, Arsmedia
festivali, nagrade: LIFFe 2015: nagrada FIPRESCI za najboljši film; Tokio 2015: nagrada za umetniški prispevek; Cottbus 2015: nagrada za najboljšega igralca; San Sebastian 2015; Ostrava 2015; Torino 2015
povprečna ocena občinstva: 4,5
povprečna ocena kritike: 5
distribucija: Continental film 

zanimivosti
V 50-ih letih prejšnjega stoletja smo iz Češke (takrat še Češko-slovaške) k nam »uvozili« Františka Čapa, režiserja, ki mu v domovini niso več dovolili snemati, pri nas pa smo ga sprejeli odprtih rok in tako v zameno dobili našo prvo filmsko komedijo Vesno. Če je bil ta »uvoz« razlog za enega najsrečnejših trenutkov v zgodovini slovenskega filma, pa bo naše vračilo Čehom morda razlog za enega najnesrečnejših. Dejstvo je namreč, da se je Olmo Omerzu zaradi nemogočih delovnih razmer pri nas, kjer mladi tudi po več let čakajo na svojo priložnost, da bi posneli film, odločil, da se bo ustalil na Češkem in tako že ima češčino za »svoj filmski jezik«. To lahko le globoko obžalujemo, saj je Omerzu resnično eden največjih potencialov sodobnega evropskega filma. 

zgodba
Mož in žena se s psom odpravita na križarjenje. Doma pustita otroka. Odsotnost staršev prinese v njuno življenje nepričakovano svobodo, vse do trenutka, ko se za starši izgubi vsakršna sled. Jadrnica potone, zakonca preživita, pes ostane pogrešan. Ko se po brodolomu predčasno vrneta domov, ugotovita, da njun sin leži v bolnišnici v kritičnem stanju in da ga lahko reši le presaditev ledvice. Izvidi pokažejo, da oče ni sinov biološki oče. 

V trenutku družinske tragedije se dogajanje preseli na samotni otok, kjer morje naplavi psa, ki se bori za preživetje. Minevajo dnevi, tedni in meseci. Nekega dne se na horizontu končno pojavi ladja in pes se vrne domov. A kje je njegov dom v resnici? 

komentar
»Drugi igrani celovečerec slovenskega režiserja Olma Omerzuja na "začasnem delu" na Češkem ironično banalnega naslova Družinski film je izrazito prefinjeno in kontrolirano posneta družinska drama, ki gledalcu ves čas spodmika njegova pričakovanja, za povrh pa postreže še s subverzivnimi črnohumornimi vinjetami. Družino iz naslova srečamo in medias res, v enoprostorcu višjega cenovnega razreda, opremljenem s televizijo, na kateri pravkar predvajajo poljudnoznanstveno oddajo o divjih živalih. Družina je pravi kliše harmonične družine: pubertetni petnajstletnik Erik, njegova starejša sestra, študentka Ana, ljubeča starša in družinski ljubljenec, pes Otto. Ta kliše je tu seveda iz enega samega razloga – da bo razbit. Ampak razbit ne bo glasno, ampak potiho in počasi. Sugestija, da smo s tem opravili z glavno družinsko dramo, katere del naj bi bila domnevno neodgovorna odsotnost staršev, ne bi mogla biti napačnejša. Po namigu na nepričakovano, vendar v filmu nevideno nevihto na morju, se namreč stiki med starši in otrokoma povsem pretrgajo. Družinski film je delikaten in predvsem zelo precizen, če bi že morali najti referenco, morda malenkost hanekejevski film, ki brez velikih besed mojstrsko razstavi na videz vsakdanjo družino na njene posamezne dele, da bi jo na koncu pustil pred odločitvijo, ali se bo sposobna oziroma sploh še želela sestaviti. Omerzu pa je z njim potrdil, da ima potencial postati eden največjih evropskih avtorjev.«

Ženja Leiler, Delo 

»A oglejmo si pobliže, kaj oziroma kdo nam tako neizbežno polzi iz rok. Ob Družinskem filmu je morda najprej treba opozoriti, da nič ni tako, kot je sprva videti. Tako bo na primer nekatere – predvsem tiste, ki ne poznajo Olmovih prejšnjih del – presenetila že dovršenost in izpiljenost produkcijske izvedbe filma, pa tudi kompleksnost in natančnost mizanscenske realizacije. Družinski film je namreč eno tistih redkih del, v katerih se prav vse zdi na pravem mestu, nikoli nas ne zapelje v slepo ulico in pripoved nikoli ne stopica na mestu. Toda hkrati je tudi delo, ki nas prav presenetljivo pogosto preseneti. Skratka, gre za delo, ob katerem gledalec preprosto uživa, a mu hkrati nikoli ne pusti, da bi ga ta užitek "odnesel", da bi se mu popolnoma prepustil, saj vseskozi priklicuje njegovo pozornost, ga drami in izziva. S svojo pripovedjo o družini modernih nazorov, ki jo poleg mame in očeta sestavljata še brat in sestra, Olmo gledalcu namreč ne ponudi le zgodbe o družinski drami s srečnim koncem, pač pa predvsem aktualno temo za razmislek. In medtem ko sam analizira mehanizme, ki delujejo v družini in določajo odnose med člani, gledalca vseskozi spodbuja, naj se mu pridruži pri razmišljanju o tem, kaj je pravzaprav družina in kaj jo temeljno opredeljuje: je to biologija ali odnos do drugega? In prav v tem se skriva ena največjih odlik Družinskega filma, ki jo je Olmu s tem, ko so njegovo delo primerjali z naravoslovnimi dokumentarci Davida Attenborougha, priznala tudi ena vodilnih filmskih revij, ameriški Variety: da namreč gledalcu ne vsiljuje svojih nazorov in morale, pač pa ga raje spodbuja k temu, da izoblikuje svoje.«

Denis Valič, Gremo v kino (RA SLO – ARS) 

izjava avtorja
»V Družinskem filmu se poigravam z idejo odtujenosti znotraj družinske celice, raziskujem tudi načine za "ponovno sestavitev" družine. Zanima me, kaj se zgodi, ko odstranimo lika kralja in kraljice iz "družinske igre šah": kateri družinski člani postanejo glavni akterji? Kako se porazdelijo vloge? Kako se odgovornost prenese na druge družinske člane? Da bi odkril vlogo, ki jo ima družina v današnji družbi, in kakšne vrednote predstavlja, dekonstruiram in rekonstruiram družino v različne možne funkcionalne enote.«

Olmo Omerzu 

režiser
Olmo Omerzu se je rodil leta 1984 v Ljubljani. Med letoma 2001 in 2003 je bil član uredništva revije za strip Stripburger, s katero je kot avtor sodeloval na razstavah po Evropi. V produkciji RTV Slovenija je pri trinajstih posnel kratki igrani film z naslovom Almir (1998). Leta 2004 je bil sprejet na študij filmske režije na FAMU v Pragi, kjer je leta 2008 diplomiral s srednjemetražnim igranim filmom Drugo dejanje (Druhé dejství). Film mu je prinesel številne festivalske nagrade, odkupljen pa je bil tudi za kino distribucijo v nekaterih evropskih državah. Po zaključeni prvi stopnji študija se je na FAMU vpisal še na magisterij in ga uspešno končal s celovečernim filmom Mlada noč (Příliš mladá noc). Film je bil leta 2012 premierno (svetovna premiera) prikazan na festivalu v Berlinu. Ameriška revija Film Comment je Mlado noč uvrstila med deset najboljših filmov tistega leta na Berlinalu. Februarja 2013 je Omerzu na Češkem prejel nagrado RWE – odkritje leta, ki se podeljuje v okviru nagrad čeških filmskih kritikov. Sledil je Družinski film (Rodinný film), ki je bil premierno (svetovna premiera) prikazan na festivalu v San Sebastianu. Film je v mednarodnih krogih obveljal za eno najprijetnejših presenečenj leta 2015.