ALEXANDER GADŽIJEV, klavir
Grad Kromberk
Alexander Gadžijev se je rodil leta 1994 v Gorici (Italija). Pri rosnih osmih letih je pričel tekmovati in nastopati na festivalih tako doma kot v tujini, kjer je večkrat osvojil prve nagrade in prejel izvrstne ocene. Junija 2012 je na državnem natečaju Premio nazionale delle arti v Trstu osvojil prvo nagrado za izredne interpretativne sposobnosti, mojstrsko obvladanje klaviature in močno komunikacijsko izražanje, kot je v obrazložitvi povedal predsednik komisije prof. Guido Salvetti. V koncertni sezoni 2012/13 je kot dobitnik te nagrade imel več koncertov po Italiji in v Parizu. Gadžijev je diplomiral na državnem konservatoriju v Ceseni z najvišjo oceno, pohvalo in posebno omembo. Od jeseni 2013 se izpopolnjuje v razredu Pavla Gililova na Mozarteumu v Salzburgu. Prepričani smo, da nas bo obetavni mladi pianist tudi tokrat navdušil.
Program:
Bach-Busoni: Ciaccona
Chopin: Nokturno, op. 62, št. 1
Fantasia v f-molu, op. 49
Etude iz op.25, št: 10,11,12
Prokofjev: Sonata št.7, op. 83
Redna cena: 14 €, 10 €
Ob 19.00 brezplačno vodstvo po razstavi Oleografije iz prve polovice 20. stoletja.
Na razstavi so predstavljene okrasne nabožne podobe industrijske proizvodnje, ki se je razvila v drugi polovici 19. stoletja z avtomatizacijo tiskarskih postopkov. Vrsta tovarniško izdelanih popularnih grafik, oleografij, ki so služile okraševanju zasebnih in javnih prostorov, je bila v evropskem prostoru najbolj priljubljena med leti 1840 in 1950, proizvodnja pa se v manjši meri nadaljuje še danes. Nastala je posebna panoga, ki je ustvarila razvejano industrijo založb, litografskih tiskarn, proizvajalcev okvirjev in trgovin, posvečenih opremljanju bivalnih prostorov. Razvile so nov tržni artikel, moderno popularno sliko. Bila je namenjena različnim slojem meščanske in podeželske družbe, ki si niso mogli privoščiti originalnih slik, a so si kljub temu želeli polepšati svoje domove. Na Slovenskem so bile najbolj priljubljene nabožne oleografije, ki so se začele postopno širiti v drugi polovici 19. stoletja, predvsem na podeželju. Nadomestile so slike na steklo, ki so bile v 18. in 19. stoletju najbolj pogost nabožni okras kmečkih domačij Srednje Evrope. Po razstavi vodi avtorica razstave, umetnostna zgodovinarka Katarina Brešan.