KOLEDAR DOGODKOV

...
Milko Lazar, klavir
Primož Fleischman, sopranski saksofon, flavta
Matej Hotko, kontrabas
Aleš Rendla, bobni, tolkala

Milko Lazar je priznan skladatelj in večinštrumentalist (pianist, čembalist in saksofonist). V svojem jazzovskem obdobju je deloval na številnih področjih: bil je soustanovitelj zasedbe Quatebriga, idejni vodja zasedbe Štefbet Rifi, Milko Lazar Quartet in mnogih drugih, več let pa je sodeloval tudi z Big Bandom RTV Slovenija kot saksofonist solist, dirigent in skladatelj. Sodeloval je s številnimi priznanimi glasbeniki, kot so: Maria Schneider, Herb Pomeroy, Peter Herbolzheimer in Mathias Ruegg. V zadnjem obdobju se posveča predvsem sodobnim kompozicijskim tokovom. K jazzu se dandanes vrača le izjemoma. Kot pianist redno sodeluje v duetu s tolkalcem Zlatkom Kaučičem. Ponovno je obudil svoj kvartet, ki se po novem imenuje Razal Oklim Quartet. Kvartet izvaja izključno Lazarjeve kompozicije, ki bodo v izvedbi iste zasedbe kmalu izšle tudi na zgoščenki z naslovom Beli prodniki. 

MIlka Lazarja srečujemo na domači glasbeni sceni že od srede 80. let prejšnjega stoletja, ko je soustanovil vplivno novojazzovsko zasedbo Quatebriga, ki je jazz strumno povezovala z vplivi (art) rocka, tradicionalnih glasb in eksperimenta. Po prenehanju delovanja te zasedbe je Lazar deloval v Big Bandu RTV SLO (kot solist, dirigent in skladatelj; zelo opažen je bil album Hunski hrbti leta 1999) ter se konec 90. let oglasil s še eno izvirno skupino, Štefbet Rifi, ki je na edinem albumu iz leta 2001 suvereno združevala »namišljeno folkloro«, jazz, tango, klasiko in še kaj ... Že v 90. letih se je Lazar istočasno z jazzovskim ustvarjanjem začel poglobljeno ukvarjati s klasično glasbo, tako moderno kot baročno; poleg jazzovskega študija klavirja in saksofona v Gradcu je namreč doštudiral še čembalo in baročno glasbo na Kraljevem konservatoriju v nizozemskem Den Haagu. V zadnjem desetletju se intenzivno posveča minimalizmu, kakor tudi sodelovanjem s pianistom Bojanom Goriškom ter plesalcem in koreografom Edwardom Clugom.

Čeprav so tudi marsikatere njegove klasične skladbe vsebovale prvine jazza, se je svetu jazza vračal bolj sporadično. Eno takih redkih, in zato toliko bolj dragocenih izkušenj, smo lahko doživeli poslušalci festivala Jazz Cerkno leta 2006, na katerem je Lazar nastopil s svojim kvartetom. Sedaj ga je znova obudil, tokrat pod »skrivnostnim« imenom Razal Oklim Quartet, katerega prvenec Beli prodniki vsebuje prav posnetke s cerkljanskega nastopa, na katerem so igrali še Primož Fleischman (sopran saksofon, bansuri), Matej Hotko (kontrabas) in Aleš Rendla (bobni). Lazar se ob njihovi suvereni in zavzeti spremljavi poda na mestoma vihravo in nepredvidljivo, mestoma pa skrajnje lirično in milozvočno popotovanje po tipkah. Slišijo se tudi namigi na njegove siceršnje glasbene ljubezni, od »folklore« prek razkošnega baroka do razneženega romantizma. A v osnovi je glasba Belih prodnikov v svoji sktrukturi in izpeljavi čvrsto jazzovska. Skladbe krasi trdno zasnovano jedro, a obenem dovolj odprt prostor za improvizacijske dodatke in okraske. Sledijo si v skrbno premišljenem zaporedju, ki nas pelje od strukturno bolj razrahljanih skladb prek bolj premišljujočih in elegičnih do razigranih in navihanih vse tja do vznesenega finala v zaključnem naslovnem komadu.

Vstopnine ni.