RITEM NOROSTI, r. Damien Chazelle (ZDA, 2014)
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Ritem norosti (Whiplash, ZDA, 2014, barvni, 107 min.)
režija Damien Chazelle
scenarij Damien Chazelle
fotografija Sharone Meir
glasba Justin Hurwitz
montaža Tom Cross
igrajo Miles Teller (Andrew), J. K. Simmons (Fletcher), Paul Reiser (Jim Neimann), Melissa Benoist (Nicole), Austin Stowell (Ryan), Nate Lang (Carl Tanner), Chris Mulkey (stric Frank), Suanne Spoke (teta Emma), Charlie Ian (Dustin), Jayson Blair (Travis), Sam Campisi (8-letni Andrew)
produkcija Bold Films, Blumhouse, Right of Way Films
festivali, nagrade (izbor) oskarji 2014: najboljši stranski igralec (J. K. Simmons), najboljša montaža, najboljša obdelava zvoka; zlati globusi 2014: najboljši stranski igralec (J. K. Simmons); nagrade BAFTA 2014: najboljši stranski igralec (J. K. Simmons), najboljša montaža, najboljši zvok; Calgary 2014: najboljši igrani celovečerec; Deauville 2014: nagrada občinstva, posebna velika nagrada; Sundance 2014: nagrada občinstva za najboljšo dramo, velika nagrada žirije za najboljšo dramo
ocena občinstva 5
povprečna ocena kritike 5
zgodba
Devetnajstletni Andrew je obetaven in izjemno ambiciozen bobnar, študent na elitnem glasbenem konservatoriju na Manhattnu, kjer so se izšolali nekateri velikani sodobnega jazza. Trdno je odločen, da se bo dvignil nad sivino povprečja, v kateri se kljub njihovi nesporni kvaliteti utaplja večina njegovih kolegov. Andrew ničesar noče prepustiti naključju, in tako vadbi posveča ves svoj prosti čas. Zaradi njegove brezkompromisne predanosti ideji popolne izvedbe in nepopustljivosti pri piljenju tehnike, nič manj pa tudi zaradi skoraj bolestne ambicioznosti, so njegove vaje pogosto videti kot nekakšno samokaznovanje in samotrpinčenje. Toda kmalu se izkaže, da Andrewa pravi pekel šele čaka. Prebije se namreč v šolsko glasbeno skupino, ki jo kot mentor vodi Terence, uveljavljeni jazzovski glasbenik in uspešen, a tudi hudo kontroverzen pedagog, ki učence terorizira s svojimi skrajno brutalnimi učnimi metodami in zahtevo po absolutni popolnosti tehnične izvedbe izbrane kompozicije. Intenzivnost vadbe pod Terencovim mentorstvom je tolikšna, da z učencev tečeta znoj in kri. Čeprav Andrew na trenutke že prav ječi od bolečine, si ne drzne odnehati, saj bi s tem priznal poraz. A do kod, kako daleč je še pripravljen iti?
izjava avtorja
»Videl sem že številne glasbene filme, ki poveličujejo glasbo ali prikazujejo veliko radost ob muziciranju, kar je seveda zelo pomembna prvina in je ne želim zanikati. Nisem pa videl prav veliko filmov, ki bi zares poglobljeno proučevali strahove ob glasbenem poustvarjanju ali jezik, s katerim se glasbeniki lahko med seboj obravnavajo, ter kako te lahko oropa človeškega dostojanstva in spominja na strogo vojaško urjenje. /.../ Zato se mi je zdelo zanimivo ustvariti glasbeni film, ki bi spominjal na grozljivko, boj za življenje in smrt.« Damien Chazelle
režiser
Damien Chazelle, ki se je leta 1985 rodil v mestu Providence, v zvezni državi Rhode Island, se je sprva – kljub v mladosti že večkrat izpričani naklonjenosti filmu – odločil za študij na glasbeni šoli, kjer se je hotel izpopolniti za jazzovskega bobnarja. Tu je naletel na energičnega in skrajno zahtevnega učitelja, po katerem je zasnoval lik kontroverznega pedagoga, ki nastopi v njegovem drugem celovečernem delu, Ritmu norosti. Tudi sicer se je pri zasnovi tega dela močno oprl na lastno izkušnjo s študijem glasbe, pa čeprav se na prvi pogled morda ne zdi tako, saj je sam v nasprotju z Andrewem študij kmalu opustil. A kot rad opozori, se to še zdaleč ni zgodilo zaradi prestrogega in prezahtevnega učitelja, pač pa preprosto zaradi lastnega spoznanja, da ne premore dovolj glasbenega talenta. Tako je kasneje na Harvardu poleg programa vizualnih in naravovarstvenih študij vpisal še dodiplomski program iz filmske režije ter ga leta 2007 zaključil. Toda Chazelle se tudi glasbi ni hotel povsem odreči in rezultat tega je bil njegov celovečerni prvenec, muzikal Guy and Madeline on a Park Bench (Gay in Madeline na klopci v parku, 2009). Sledil je scenarij za drugi celovečerec, Ritem norosti, ki pa se ga je moral Chazzelle, kljub odličnim odzivom stroke, zaradi težav pri financiranju produkcije lotiti postopoma: najprej je posnel kratkometražec z istim naslovom, s katerim je leta 2013 na festivalu v Sundance zmagal med kratkimi filmi, že naslednje leto pa se je na festival vrnil s celovečercem in tam znova slavil: Ritem norosti je v kategoriji dramskih del osvojil nagrado občinstva in veliko nagrado žirije. Uspešen je bil tudi na podelitvi oskarjev, saj je prejel kar tri (stranski igralec, montaža, zvok), trenutno pa dela na tretjem celovečercu – seveda ponovno muzikalu (z Ryanom Goslingom in Emmo Stone v glavnih vlogah).