2015

Leviatan (Leviafan, Rusija, 2014, barvni, 141 min.)

režija Andrej Zvjagincev
scenarij Oleg Negin, Andrej Zvjagincev
fotografija Mihail Krišman
glasba Philip Glass
montaža Anna Mass       
igrajo Aleksej Serebrijakov (Nikolaj), Elena Ljadova (Lilja), Vladimir Vdovičenkov (Dimitrij), Roman Madjanov (Mer), Ana Ukolova (Anžela), Aleksej Rozin (Paša), Sergej Pokodajev (Romka), Platon Kamenev (Vitja)
produkcija Non-Stop Productions
festivali, nagrade (izbor) Cannes 2014: zlata palma za najboljši scenarij; zlati globusi 2014: najboljši tujejezični film; München 2014: nagrada za najboljši film; Sevilla 2014: nagrada za najboljšo fotografijo; São Paulo 2014: nagrada za najboljši film; London 2014: nagrada za najboljši film; Palm Springs 2014: nagrada FIPRESCI; Karlovi Vari 2014; Telluride 2014; Toronto 2014; Busan 2014; LIFFe 2014
povprečna ocena občinstva 5
povprečna ocena kritike 5

zgodba
Kolja, preprosti mehanik, z mlado ženo in najstniškim sinom iz prejšnjega zakona živi v majhnem mestu ob Barentsovem morju. Njihova sicer skromna hišica stoji na morda najlepšem delu tamkajšnje obale, zato ga hoče skorumpirani župan Vadim prisiliti k prodaji zemljišča, saj bi si rad na njem postavil luksuzni vikend. Županova aroganca in brezbrižnost pa se tu ne ustavita: ne le, da Kolji za odkup zemljišča ne ponudi primerne cene, pač pa je ta že prav ponižujoče nizka. Obupani Kolja na pomoč pokliče prijatelja Dimitrija, s katerim sta skupaj služila vojni rok, saj je ta medtem postal nadvse uspešen in iskan moskovski odvetnik s številnimi vezami in poznanstvi. Prav te mu omogočijo, da o Vadimu izbrska nekaj obremenilnih informacij, in tako se v odmaknjeni predel Rusije, kjer domujeta Kolja in Vadim, odpravi trdno prepričan, da bo slednjega pripravil k umiku. Toda tudi Dimitrij ima svoje skrivnosti, Vadim pa ni politični zelenec …

komentar
»Leviatan je izvrstna dramatizacija dileme malega človeka, ali naj se poskuša zoperstaviti monstrumu države ali naj raje upogne hrbet. Smisel državne oblasti naj bi bil v tem, da v zameno za košček svobode ščiti posameznika. O tem je v svoji knjigi, prav tako naslovljeni Leviatan, že v 17. stoletju pisal angleški filozof Thomas Hobbes. A kaj, ko se resničnost vse prepogosto upre teoriji. Koljin odvetnik, ki verjame v vladavino zakona, v bistvu ni dosti drugačen od tistih, ki ga v filmu sprašujejo, če verjame v boga – vsi verujejo v nekaj, česar še niso videli. Brez dvoma eden najboljših filmov tega leta – sprašujem se le, kako mu je uspelo postati nacionalni kandidat za tujejezičnega oskarja.«

Špela Barlič, Pogledi

izjava avtorjev
»Težaven odnos med človekom in državo je v Rusiji že dolgo osrednja tema. A moj film je umeščen v Rusijo le zato, ker se z nobeno drugo državo ne čutim povezanega. Globoko pa sem prepričan, da se bomo ne glede na družbo, v kateri živimo – naj bo ta najbolj razvita ali najbolj zastarela –, nekega dni vsi soočili z naslednjo alternativo: živeti kot suženj ali kot svoboden človek. In če naivno verjamemo, da ima država nekakšno moč, ki nam lahko prihrani to izbiro, smo v težki zmoti. V življenju vsakega človeka pride čas, ko se sooči s sistemom, s 'svetom', in ko mora slediti svojemu čutu za pravico, veri v Boga na Zemlji.«

Andrej Zvjagincev, režiser in soscenarist

režiser
Andrej Zvjagincev se je rodil leta 1964 v Novosibirsku. Sprva ga je navduševala igra, in tako se je v rojstnem Novosibirsku vpisal na Akademijo za gledališko umetnost, na kateri je diplomiral že z dvajsetimi leti, leta 1984. Kmalu zatem se je preselil v Moskvo in do leta 2000 ustvarjal predvsem kot igralec. Tistega leta pa preko dela na zasebni TV-postaji prične filme tudi sam ustvarjati. Meteorski vzpon doživi leta 2003, ko je njegov celovečerni režijski debi Vrnitev (Vozvraščenje) z Beneškega filmskega festivala odnesel zlatega leva in leva prihodnosti. Film, ki je postal festivalska senzacija leta in režiserju prinesel primerjave s Tarkovskim, je bil kasneje nominiran za zlati globus, nagrajen pa je bil tudi z vodomcem na 14. LIFF-u. Režiserjev drugi celovečerec Izgon (Izgnanie) je na festivalu v Cannesu leta 2007 prejel nagrado za najboljšega igralca, tretji celovečerec Elena pa posebno nagrado žirije v sekciji Posebni pogled leta 2011. Leviatan je njegov četrti celovečerni film.