2017

Nočno življenje (Slovenija/Makedonija/BiH, 2016, 85 min.) 

režija: Damjan Kozole
scenarij: Damjan Kozole
fotografija: Miladin Čolaković
glasba: Kostov, Silence
montaža: Jurij Moškon, Ivo Trajkov
igrajo: Pia Zemljič, Jernej Šugman, Marko Mandić, Peter Musevski, Petre Arsovski, Jana Zupančič, Dejan Spasić
produkcija: Vertigo, Sisters and Brother Mitevski, SCCA/pro.ba
festivali, nagrade: Karlovi Vari 2016: nagrada za najboljšega režiserja
povprečna ocena občinstva: (film še nima kinematografske distribucije)
povprečna ocena kritike: 5
distribucija: Vertigo 

zanimivosti
Afera Baričevič, ki se je zgodila pozimi leta 2010, se je kot gnojna rana zažrla v same temelje slovenske družbe. Ne glede na to, kaj se je zares zgodilo v tisti noči, se je težko znebiti vtisa, da je tisto, česar bi se morali resnično bati, takrat razkrita krvoločnost slovenskih medijev in sla po krvi večine tistih, ki so se lotili sodelovanja v polemiki, ki se je razplamenela po spletnih medijih. In prav ta misel je vznemirjala tudi Damjana Kozoleta, saj njegovo delo jasno zastavi vprašanje: je bolj grozno, če te raztrgajo bulmastifi, ali pa to, da te pred očmi javnosti neusmiljeno trgajo mediji? 

zgodba
Ponoči najdejo ob ljubljanski vpadnici znanega odvetnika, napol zavesten leži na pločniku, po telesu ima številne pasje ugrize. Zdravniki se v Kliničnem centru v Ljubljani borijo za njegovo življenje, njegova žena pa se sooči s šokom in s svojimi najglobljimi strahovi. V eni noči prekrši vse moralne vrednote, ki jih zagovarja v življenju. 

komentar
»Nočno življenje v prvi vrsti razgrne parter igralki Pii Zemljič, katere interpretacija, izpeljana skoraj brez pomoči besed, je minimalistična mojstrovina v stopnjevanju čustvene intenzivnosti, ki nam pod masko hladne zadržanosti vseskozi daje slutiti tresljaje tesnobe, ki sežejo v dno duše. Kamera jo vseskozi kadrira v velikem planu, z njenimi vranje črnimi lasmi, prodornimi očmi in kot porcelan gladkimi ličnicami. Zdi se, kot da se pred nami razkriva tisti obraz brez znakov starosti, kakršnega imajo žalujoče vdove na slikah starih mojstrov. Za njo pa direktor fotografije Miladin Čolaković niza tiste rahlo noir podobe hladno modrih hodnikov bolnišnice in izpraznjenih nočnih ulic. Pomislite na dela Edwarda Hopperja, le da bi jih ujel v digitalno kamero. Kozole se skoraj povsem osredotoči le na Leino tesnobno popotovanje skozi noč, s čimer zgodbo zadrži v okvirih intimne in osebne izkušnje. /…/ Nočno življenje je silovito atmosfersko delo, ki gledalca posrka vase.«

Stephen Dalton, The Hollywood Reporter 

izjava avtorja
»To je film o družbi, v kateri je gonilna sila strah. Ne ponuja enostavnih rešitev, govori o tem, kako so naša življenja krhka in kako je vse povezano. Govori o tem, da živimo v družbi, v kateri se nikoli nič ne razjasni. Govori tudi o tem, da se nekaterih ran ne da zaceliti. Ker ljudje grizemo huje kot psi.«

Damjan Kozole 

režiser
Damjan Kozole se je rodil leta 1964. Pri 22 letih je posnel svoj prvi celovečerni film, nizkoproračunski Usodni telefon, ki je bil eden prvih neodvisnih filmov v takratni Jugoslaviji. Njegovi celovečerni filmi so bili prikazani na več kot 100 mednarodnih filmskih festivalih, prejeli so več kot 30 nagrad in priznanj. Dva njegova celovečerca sta bila označena za slovenska filma leta – Porno film je prejel 6, Rezervni deli pa 7 nagrad na Festivalu slovenskega filma. Porno film si je v slovenskih kino dvoranah ogledalo prek 60.000 gledalcev. Film Rezervni deli spada med najuspešnejše slovenske filme: prikazan je bil v tekmovalnem programu filmskega festivala v Berlinu leta 2003 in nato še na več kot 50 mednarodnih festivalih. Nagrajen je bil na mednarodnih filmskih festivalih v Sarajevu, Montpellieru in Trstu, predvajan je bil v kinematografski distribuciji v več kot 10 evropskih državah in na več kot 20 televizijskih postajah. V angleškem dnevniku The Guardian je kritik Peter Bradshaw Rezervne dele označil za »enega najmočnejših in najprovokativnejših filmov leta«. 

Leta 2004 je Kozole v družbi najuglednejših evropskih režiserjev posnel filmski omnibus Vizije Evrope. Njegov celovečerec Delo osvobaja je prejel številne mednarodne nagrade, med drugimi grand prix in nagrado za najboljšega režiserja v Valenciji 2006 in nagrado za najboljšega igralca (Peter Musevski) na filmskem festivalu v Sarajevu leta 2005. Svetovna premiera celovečernega filma Za vedno je bila leta 2008 v programu prestižnega filmskega festivala v Rotterdamu. Naslednji Kozoletov celovečerni film, Slovenka, je imel leta 2009 svetovno premiero v tekmovalnem programu festivala v Sarajevu, kasneje pa je bil prikazan še na drugih prestižnih filmskih festivalih. Film je prejel veliko nagrado v Gironi (Kozole tudi nagradi za režijo in scenarij), Nina Ivanišin pa za svojo vlogo kar tri mednarodne nagrade (na filmskih festivalih v Valenciji, Les Arcsu v Franciji ter Gironi). Prikazan je bil v kinematografski distribuciji v številnih državah, od ZDA do Japonske. Zadnji Kozoletov film je celovečerni dokumentarec Dolge počitnice, ki je bil leta 2012 nagrajen z vesno za dokumentarni film na FSF-ju v Portorožu ter prikazan v tekmovalnem programu festivalov v Sarajevu in Prizrenu. Leta 2008 je Kozole po lastni dramski predlogi zrežiral tudi gledališko predstavo Noč – klic v stiski, ki je bila oktobra 2008 premierno uprizorjena na velikem odru Slovenskega mladinskega gledališča. Damjan Kozole je član Evropske filmske akademije.