2017

... 
MONODRAMA KOT JAZ
(posvečeno Édith Piaf in Larini Šmoni) 

Nastopajo:
Lara Jankovič (igra in poje), 
Marko Brdnik (harmonika),
Maja Kraigher (klepeta o Édith Piaf) 
...

Po biografiji Édith Piaf Simone Berteaut in z mislijo na igralko in šansonjerko Laro Jankovič je nastala predloga za predstavo Kot jaz. Celovečerna monodrama se sprehodi skoz izbrane postaje burnega življenja te velike dive francoskega šansona. Za kar najbolj razgiban prikaz njenih nena(va)dnih vzponov in padcev v različnih ustvarjalnih obdobjih pa dramaturgija predstave sledi preverjeni logiki bliskovitih preobratov. Dinamična zgodba, pripoved, ki gledalca največkrat nagovori na čustveni ravni, se obenem preliva in celo do nerazpoznavnosti premeš(č)a z intimnimi zgodbami igralke, pevke, oboževalke, pripovedovalke, ki nam jo podaja, v posameznih detajlih pa se bo lahko prepoznal vsak gledalec. Monodrama z vloženimi songi in glasbeno spremljavo v živo se vpisuje v žanr t. i. glasbenega gledališča, ki je na naših odrih zelo redko zastopan, saj predstavlja enega najtežjih igralskih in pevskih izzivov /.../

Šansone je posebej za to predstavo iz francoščine prepesnil Tomaž Letnar, njihovo glasbeno priredbo in aranžmaje pa podpisuje harmonikar Marko Brdnik, ki igralko na nastopih spremlja v živo. Rdeča nit predstave je ljubezen v vseh mogočih agregatnih stanjih in takšni so tudi izbrani songi (večinoma manj popularni, zato ponujajo tudi več možnosti za nove avtorske reinterpretacije, nekateri bodo celo prvič izvedeni v slovenščini). Skozi igro, petje, močno prezenco in nezgrešljiv temperament interpretke Lare Jankovič se je ob pomoči režiserja, enega največjih mojstrov monodramskih nastopov Zijaha A. Sokolovića, na novo izpisala zgodba, ki je v celoti zavezana francoskemu espriju, ljubezenskim napevom in 'igri srca'. (Amelia Kraigher, ob premieri monodrame Kot jaz)                         

Laro Jankovič poznamo kot voditeljico oddaj Povabilo med zvezde in Narečne popevke, koncerta Prifarskih muzikantov in drugih priložnostnih vodenj. Kot igralko v humoristični nanizanki Hotel poldruga, umetniškem filmu Tango-5 in filmih Halgato, Duhec in Mala ter drugih humorističnih serijah.Izdala je zgoščenke šansonov Pred vami stojim gola (s pridihom tanga, jazz-a in ciganskega melosa), Na kožo zapisane zgodbe (po besedilih Ferija Lainščka; s pridihom ruskih širjav, balkanskega melosa in ciganske duše) in Moja ljubav nema granica (posneta v Beogradu; začinjena z barvami Balkana). Sodelovala ja na festivalih šansona v Ljubljani in kot posebna gostja nastopila na Šansonfestu v Zagrebu in na koncertu Arsena Dediča ter Gabi Novak v Slovenski filharmoniji.

Harmonikar Marko Brdnik (1978) je klasično izobražen glasbenik. Od leta 1997 je študiral pri Hugu Nothu na Akademiji za glasbo v Trossingenu (Nemčija). Dejaven je kot solist, komorni glasbenik in komponist. Je član mednarodno priznanega ansambla za sodobno glasbo Est.Est.Est. Sodeloval je že na EXPO 2000, Documenti 11 in s Filmakademie Ludwigsburg pri projektih filmske glasbe. Je avtor in soavtor številnih odmevnih gledaliških in plesnih predstav. Za svoje delo je prejel več nagrad na različnih festivalih doma in v tujini.
Je ustanovitelj Zero Hour Quinteta, s katerim je leta 2001 dobil prvo nagrado na Astor Piazzolla competition. Je tudi član benda Muisow Quartet, ki se giblje po terenih punka, rocka, jazza in folka, novega vala in pridruženi član Katalene ter nekaterih drugih jazzovskih zasedb.

Prevajalka Maja Kraigher je diplomirala na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz francoščine in angleščine (1973) in se dodatno izobraževala v tujini. Od 1989 do 2000 zaposlena v založbi DZS, prej in pozneje pa književna prevajalka s statusom samostojne ustvarjalke na področju kulture, od 2007 upokojena. Sodelovala je z različnimi založbami kot prevajalka in urednica, z GOML (prevajalka in lektorica), z RS in TVS (prevodi, priprava literarnih oddaj). Prevaja pretežno iz francoščine in angleščine, občasno tudi iz hrvaščine in srbščine, največ literarna besedila pa tudi esejistiko, družboslovje ipd. (revija Sodobnost).

KNJIGA PIAF, FRANCOSKI MIT

Avtor: Robert Belleret Prevod: Maja Kraigher Naslovnica: Mojca Kumar Dariš Format: 150 × 225 Obseg: 612 strani Vezava: trda, ščitni ovitek

Francoski pisatelj in novinar Robert Belleret je opravil velikansko in pionirsko delo: življenje in kariero »pariškega vrabčka«, najslavnejše, najbolj oboževane in najbolj mitizirane osebnosti francoske glasbene scene je raziskal in analiziral do potankosti ter ustvaril biografijo, za kakršno je bil pol stoletja po njeni smrti res že čas. V knjigi Piaf, francoski mit (Piaf, un mythe français) ruši kar nekaj ukoreninjenih mitov (na primer o njenem otroštvu, o ljubezenski zvezi z Marcelom Cerdanom itd., ki jih je tudi sama podpirala in širila), ki so jih povzemale vse dosedanje upodobitve, vključno s filmskimi, in z globokim spoštovanjem do umetnice ter ob pomoči dragocenih pričevanj, neobjavljenih korespondenc in obsežnega arhivskega gradiva izrisuje njeno novo, resničnejšo in bolj življenjsko podobo.
Édith spremljamo od rojstva (ne na ulici, kot govorijo znane zgodbe) skozi otroštvo (ki tudi ni bilo čisto tako, kot smo doslej brali in poslušali – niso je hranili z vinom in ni bila štiri leta slepa …) in skozi vse fantastično, turbulentno in kaotično, čeprav ne prav dolgo življenje do mučnih zadnjih let in smrti. Od uspeha do uspeha, od ljubezni do ljubezni, od ekscesa do ekscesa. Spoznamo jo kot izjemno občutljivo in čustveno pa hkrati zahtevno, naporno in trmasto; ambiciozno in hkrati negotovo, širokosrčno in pogosto krivično; strastno in zapeljivo ter hkrati prestrašeno in ljubosumno. Vse to je bila in vse to, skupaj z neverjetnim talentom in neskončno voljo, je bilo gonilo njenega življenja, ki je bilo v resnici kot roman, ki ne potrebuje nobene mistifikacije in mitizacije. In kot roman se knjiga tudi bere. 

Vstopnina: 10 € 

 http://youtu.be/71Nwy2ncN0U