.

Bogdan Žorž, psiholog, terapevt in vsestransko dejaven Primorec, ki je umrl 6. marca 2014, je tako v domačem kot tudi v širšem okolju pustil  globok pečat. Spominski dan, posvečen njegovemu življenju in delu, bo sestavljen iz dveh dogodkov. Ob 16. uri se bo v Mali dvorani začel simpozij, na katerem bodo s svojimi prispevki nastopili ugledni gostje, ki bodo spregovorili o smereh Žorževega strokovnega dela. Ob 18. uri pa se bo v Veliki dvorani začel kulturni program, ki ga bodo obarvali odlomki iz Žorževih knjižnih objav, glasbeni nastopi ter prispevki prijateljev, ki so z njim sodelovali na različnih področjih njegovih ljubiteljskih dejavnosti.

Program v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica oblikuje Odbor za pripravo spominskega dne: Boštjan Toplikar, Aleš Primc, Zorana Baša, ob pomoči domačinov in družine ter ob podpori  Mestne občine Nova Gorica. Povezuje Nataša Konc Lorenzutti.

BOGDAN ŽORŽ, diplomirani psiholog, ki je bil rojen 27. februarja 1948 v Dornberku, se je po diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani posvetil predvsem delu z osebnostno ter vedenjsko motenimi otroki in mladostniki. Med humanističnimi smermi psihologije in psihoterapije se je izpopolnil zlasti v geštalt terapiji in leta 1995 zaključil drugo stpnjo podiplomskega usposabljanja. Razvil je izviren družinski model terapevtske pomoči otrokom in mladostnikom, ki ga je sprva izvajal kot projekt Centra za socialno delo, kasneje pa se je osamosvojil in skupaj z ženo Zdenko v Čepovanu odprl zasebni zavod, kjer je izredno uspešno izvajal kratkotrajno izvendružinsko obravnavo otrok in mladostnikov v stiski. Bil je član Evropske zveze za geštalt terapijo in predsednik Slovenskega društva za geštalt terapijo. Zadnja leta je vodil vzgojno svetovalnico za otroke, mladostnike in njihove družine v domačem Taboru. Bil je priljubljen predavatelj, pisec tako strokovnih kot poljudnih člankov in knjig, med katerimi je najbolj znana knjiga Razvajenost, rak sodobne vzgoje, ki je izšla pri Mohorjevi družbi v Celju leta 2002 in je korenito zarezala v načela permisivnega vzgojnega modela, ki je v družbi že začel kazati svoje pogubne posledice. Bogdan Žorž je s pisanjem, nastopi, svetovanjem in delu z mladostniki, marsikateri družini pomagal razviti nove vedenjske vzorce, drugačne pristope in prenovljen način življenja.