KOLEDAR DOGODKOV

Čarovnija v mesečini
Magic in the Moonlight, ZDA, 2014, 98 min.

režija Woody Allen
scenarij Woody Allen
fotografija Darius Khondji
montaža Alisa Lepselter 
igrajo Colin Firth, Emma Stone, Marcia Gay Harden, Jacki Weaver
produkcija Dippermouth
festivali, nagrade Hongkong 2014, Sarajevo 2014
povprečna ocena občinstva / film še ni imel širše distribucije
povprečna ocena kritike 4
distribucija Cinemania group

zgodba
Za časa divjih 20. let preteklega stoletja je občinstvo evropskih gledališč in varietejev navduševal priljubljeni kitajski čarodej Wei Ling Soo. No, pravzaprav je bil to le lik, ki ga je z velikim žarom in z nespornim uspehom utelešal britanski Hudini tistega časa, iluzionist Stanley Crawford. Ta je poleg svojega običajnega čarodejskega in iluzionističnega programa na odru, pred zvedavimi očmi občinstva, rad izvajal še prav posebno točko: tako kot ne nazadnje tudi sam Hudini je Stanley rad razkrinkal lažne jasnovidce ter jih javno ponižal in osramotil. Zasebno je bil Stanley robat, malce snobovski in celo do svoje asistentke se je grdo obnašal. Nekega dne je po predstavi k njemu pristopil njegov stari prijatelj, Howard, in mu predlagal, da se z njim odpravi na jug, do Azurne obale, kjer živijo Catledgesovi, njegovi dolgoletni prijatelji. Ti na svojem domu gostijo mlado dekle, Sophie, ki pravi, da je jasnovidka. Stanleyjeva naloga bi bila, da jo pred vsemi razkrinka kot prevarantko, na kar Stanley seveda z veseljem pristane. A kmalu po njegovem prihodu se prično stvari zapletati ...

komentar
"Kot mnogi drugi iz sveta odraslih tudi sam še vedno nadvse rad obiščem »Woodyjev svet«, tematski park tega neumornega cineasta. Res je sicer, da so vožnje z vlakci v njegovem svetu manj divje kot vožnje v Disneyjevem svetu. Prav tako je res, da njegov svet ne pozna »Jutrišnje dežele«, »Hiša strahov« pa je že zelo dolgo na popravilu, vsaj od njegovega filma Zadnji udarec (Match Point, 2005). A tisti, zdaj že malce staromodni »Tunel ljubezni« je še vedno tu in še vedno nam nudi veliko zabave. V njegovem svetu je izza vsakega vogala slišati prijetno jazz glasbo, v zadnjem desetletju pa je svojim atrakcijam dodal še pravi »Paviljon narodov« (no, resda predvsem evropskih). Čarovnija v mesečini je svojevrsten, resda morda malce majav »časovni stroj«, ki nas popelje na s soncem obsijani jug Francije, kakršen je bil v 20. letih prejšnjega stoletja. Zadnji del poti se vozimo v elegantnem oldtimerju, ki pa je bil tedaj znanilec nove, moderne dobe, družbo pa nam dela iluzionistični mojster Wei Ling Soo. No, vsaj javnosti se tako predstavlja, mi pa kmalu izvemo, da se pod masko skriva Stanley Crawford, na videz gromko pravičniški in malce osoren, globoko v svojem srcu pa pravzaprav romantično naiven možak, ki se rad pohvali, da opravlja »družbeno koristno delo«. Za nalogo si je namreč zadal, da bo razkrinkal tiste, ki se izdajajo za jasnovidce in spiritualiste ter prežijo na naivne bogatune, ki bi radi vzpostavili stik z onostranstvom." 
Joe Williams, Post-dispather

"Woodyju se preprosto ni mogoče odreči, no, pa saj se mu tudi nikoli ne bi hoteli odreči. Ko ima dober dan, je zmožen pravih mojstrovin, čudovitih filmskih pripovedi, kakršna je na primer Otožna Jasmine. Tiste dneve, ko vstane z levo nogo, pa še vedno ustvarja taka dela, kakršnim se velika večina drugih niti približa ne. Tako tudi Čarovnija v mesečini res ni eno njegovih najsijajnejših del, a vseeno premore čudovite trenutke. Že to, v kakšno čarobno svetlobo sta potopila pisano pokrajino francoskega juga, bi bilo dovolj, da bi se nam odkupil za vse ostale grehe. A teh pravzaprav sploh ni veliko. Zdi se, da je ta v resnici le eden, in sicer to, da ima delo srce na napačni strani. Težko je namreč razumeti, zakaj bi Colin in Emma zaljubljeno žgolela, saj se vseskozi zdi, da prave ljubezni med njima ni. No, zato pa je v filmu veliko duha in duhovitosti."
Tim Robey, Telegraph

izjava avtorja
"Prelahko bi bilo odnehati. Kaj naj bi potem sploh počel? Naj se kar vsemu odrečem, obsedim in vegetiram ter čakam, da končno umrem? Tudi pretekli dosežki mi žal ne pomenijo toliko, da bi me pogled ali misel nanje potešila ... Medtem ko bi tako sedel, vegetiral in čakal na smrt. Tisto, ob čemer sem se v preteklosti zabaval, kar me je vedno radostilo in me še vedno, tudi zdaj, ko smo snemali Čarovnijo v mesečini, je samo ustvarjanje filmov. To je tisto, kar me izpolnjuje. To, da gredo ti filmi kasneje v kinodvorane in jih imajo nekateri gledalci radi, to je sicer lepo, a pravzaprav gre le za nekakšen bonus. No, seveda, so tudi takšni ljudje, ki mojih del nimajo radi. To me vsakič po malem razočara. A tako pač je. In če se ozrem v preteklost, mi je takoj jasno, da so to le postranske stvari. Le ustvarjanje, snemanje filmov je tisto pravo. Brez tega bi bil izgubljen."
Woody Allen, režiser in scenarist

režiser
Woody Allen se je rodil leta 1935 v New Yorku. Na začetku svoje kariere je deloval predvsem kot pisec besedil za razne komične oddaje na televiziji, kot stand-up komik pa je v 60. letih nastopal tudi sam. Na samostojno pot, kot scenarist, igralec in režiser, je stopil v 70. letih, ko je ustvaril komedije, kakršni sta Bananas (1971) in Povampirjeni Miles (Sleeper, 1973). Za svojo odo moderni ljubezni v New Yorku, izvrstni film Annie Hall (1977), je prejel oskarja za najboljši film, s tem filmom pa se je tudi uveljavil kot eden osrednjih ameriških cineastov. Od začetka 80. let je v neverjetni formi, saj v povprečju posname kar en film na leto. V tem obdobju tako posname tudi take mojstrovine, kot so Zelig (1983), Hana in njeni sestri (Hannah and her Sisters, 1986), Zločini in prekrški (Crimes and Misdemeanors, 1989), Alice (1990) ter Možje in žene (Husbands and Wives, 1992). V 90. letih je zašel v krajšo kreativno krizo, ki pa jo je že v drugi polovici tega desetletja uspešno premagal in se s filmom Razstavljeni Harry (Deconstructing Harry, 1997) tudi zmagoslavno vrnil. Sledilo je nekaj izvrstnih del, kot na primer Zadnji udarec (Match Point, 2005), prav v zadnjem desetletju pa se je – na veliko presenečenje mnogih – ustvarjalno preselil v Evropo in v različnih evropskih državah posnel niz nadvse uspešnih filmov. Tako Otožna Jasmine, njegovo zadnje celovečerno delo, hkrati predstavlja njegovo vrnitev v ameriško družbeno okolje, kateremu je posvetil veliko večino svojega opusa. Allen pa se ob snemanju filmov posveča tudi svoji drugi ljubezni – jazzu.

http://www.youtube.com/watch?v=IQmNyGM0E6o