ZAPELJI ME & BOLES (predfilm)
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Zapelji me
Slovenija, 2013, 89 min.
režija Marko Šantić
scenarij Marko Šantić
fotografija Marko Kočevar
glasba Davor Herceg
montaža Jurij Moškon
igrajo Janko Mandić, Nina Rakovec, Dario Varga, Primož Pirnat, Peter Musevski, Nataša Barbara Gračner, Gregor Zorc, Ljerka Belak
produkcija RTV Slovenija, Nuframe
festivali, nagrade (izbor) Portorož 2013: vesna za najboljšega režiserja; Varšava 2013: nagrada 1. in 2. tekmovalnega programa – posebna omemba; Wiesbaden 2014; Bergamo 2014; 2013; Priština 2013
distribucija Karantanija Cinemas
zgodba
Luka, 19-letni mladenič, odhaja iz mladinskega doma, svojega edinega zatočišča, kjer je zapuščen od mame in sorodnikov preživel zadnjih devet let. Njegova želja je izvedeti, kje je pokopan njegov oče. V tovarni za pridelavo mesnih izdelkov, kjer dela, spozna živahno dekle Ajdo in se zaljubi. Ko išče odgovore iz preteklosti, odkrije pretresljivo družinsko skrivnost. Edino uteho najde v ljubezni do Ajde. Želi si živeti z njo, Ajda pa pred njim skriva svoje prave občutke. Luka kmalu ugotovi, da ima tudi ona družinsko skrivnost. Zapelji me je zgodba o mladih ljudeh, ki edino zavetje dobijo drug v drugem, vendar jih usoda pogosto vleče na nasprotne strani.
komentar
"Film Zapelji me je ljubezenska drama, ki portretira mlade, od katerih družba zahteva odgovornost, a jim ne ponuja nobene zaščite in gotovosti. Edino zavetje najdejo pri drug drugem, a jih usoda pogosto vleče na nasprotne strani. Film skozi zgodbo 19-letnega mladeniča v ospredje postavlja njegovo spoznavanje družinske preteklosti, pomanjkanja družinske varnosti, vprašanja osamljenosti in izdaje. Šantiću je uspelo stkati kompaktno in prepričljivo zgodbo, iskreno in na neki način doživeto pripoved – zaradi avtorjeve mladosti bi sicer težko rekli, da njegova pripoved sloni na dolgoletnih osebnih izkušnjah, a v filmu se nedvomno vseskozi zazna, da avtor ve, o čem pripoveduje –, katere liki ti preprosto zlezejo pod kožo. Tako ne preseneča, da je Šantićev prvenec navdušil tudi člane žirije festivala vzhodnoevropskega filma v Los Angelesu, torej tudi do pripovedi in pripovedovanja nadvse občutljive ameriške ustvarjalce, med katerimi je bil tudi priznani pisatelj Bret Easton Ellis. Žiranti so menili, da gre za premišljeno, iskreno in suvereno podano dramo o življenju delavskega razreda in tako so mu ex-aqueo namenili nagrado za najboljši film."
iz Lifestyle
režiser
Marko Šantić se je rodil leta 1983 v Splitu. Leta 2008 je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, smer filmska in TV-režija. V času študija je posnel dva kratka igrana filma, Srečno pot Nedim (2005) in Luknja (2005). Oba sta bila prikazana na številnih mednarodnih festivalih, kjer sta uspešno zbirala nagrade. Tako je bil na primer Srečno pot Nedim v ožjem izboru kandidatov za nagrado Evropske filmske akademije, na festivalu v Sarajevu pa je suvereno osvojil glavno nagrado za kratki film. Uspešen je bil tudi onstran Atlantika, saj je na prestižnem newyorškem festivalu Tribeca osvojil glavno študentsko nagrado. Tudi film Luknja se je iz Sarajeva vračal zmagoslavno, saj je tam osvojil posebno priznanje žirije, na festivalu v Bologni, ki ima posebno težo, saj gre za srečanje evropskih filmskih šol, pa je celo zmagal kot najboljši kratki film. Zapelji me je njegov celovečerni igrani prvenec. Film je bil premierno prikazan na 16. Festivalu slovenskega filma v Portorožu, kjer je prejel vesno za najboljšo režijo. Trenutno nadvse uspešno nadaljuje svojo festivalsko pot.
PREDFILM:
Boles
Slovenija/Nemčija, 2013, 12 min.
režija Špela Čadež
scenarij Gregor Zorc, Špela Čadež
glasova Katja Levstik, Gregor Zorc
fotografija Michael Jörg
animacija Oliver Throm
montaža Thomas Schmidl
zvok Johanna Herr
glasba Tomaž Grom
produkcija Tina Smrekar/Martin Roelly, No History/Hupe Film
festivali, nagrade (izbor) Trst 2014 – najboljši kratki film; Valladolid 2013 – najboljši kratki film; Festival slovenskega filma 2013; Dresden 2014; Leipzig 2014
zgodba
Filip živi v revni soseščini. Sanja o slavi pisatelja in razkošnem življenju v premožnejšem delu mesta. Nekega dne nekdo potrka na vrata. Soseda Tereza, starejša prostitutka, ki se je Filip na vse načine izogiba, ga prosi, da napiše pismo njenemu zaročencu. Filip privoli. Vse bi se dobro končalo, če se ne bi teden pozneje Tereza vnovič prikazala na vratih s prošnjo, da napiše odgovor na prejeto pismo.
komentar
"Brez da bi v kateremkoli trenutku pozabila na pomembnost pripovedovanja zgodbe, avtorici uspe ustvariti vrhunsko doživetje, kjer meša kaprice z globino emocije ter ustvarja like, na katere se lahko navežemo in ki so nas prevzeli s svojo melanholijo in realnostjo. "
René Chenier
