2016

45 Let (45 Years, Velika Britanija, 2015, barvni, 93 min.)

režija Andrew Haigh
scenarij Andrew Haigh (po literarni predlogi Davida Constantina)
fotografija Lol Crawley
montaža Johnathan Alberts
igrajo Charlotte Rampling (Kate Marcer), Tom Courtenay (Geoff Marcer), Geraldine James (Lena), Dolly Wells (Charlotte), David Sibley (George)
produkcija The Bureau
festivali, nagrade Berlin 2015: srebrni medved za najboljšo žensko vlogo, srebrni medved za najboljšo moško vlogo; Edinburgh 2015: nagrada za najboljšo moško vlogo v britanskem filmu, nagrada Michael Powell za najboljši britanski film leta; Istanbul 2015; Cabourg 2015; Šanghaj 2015; Karlovi Vari 2015; Sarajevo 2015
povprečna ocena občinstva 5
povprečna ocena kritike 4,5

zgodba
Kate in Geoff sta ravno sredi priprav na 45. obletnico poroke, ko ju preseneti novica, da so v ledeniku v švicarskih Alpah po petih desetletjih odkrili popolnoma ohranjeno truplo Geoffovega prvega dekleta – Katye. Medtem ko se zabava nezadržno približuje, se par spopada s prej neznanimi čustvi. Geoff je iz dneva v dan bolj zatopljen v spomine na brezskrbno življenje z nekdanjo ljubeznijo, Kate pa postaja vse bolj zaskrbljena. Globlje ko se par vrača v preteklost, bolj negotova je prihodnost.

komentar
»Pri ogledu filma 45 let že kmalu po uvodnih prizorih postane jasno, da gre za film, ki je nabit s preteklostjo – tako na vsebinski kot metabesedilni ravni. V melanholični pripovedi o zakonu, ki traja že več kot štiri desetletja in mu kljub navidezno mirnemu življenju niso tuje uničujoče skrivnosti, sta zaigrala angleška filmska igralca Charlotte Rampling in Tom Courtenay. Poleg nekdanjih dogodkov v življenju njunih likov, ki so v filmu odločilni, je torej pomembna tudi sama zasedba vlog. Oba igralca sta namreč zvezdniški ikoni evropskega filma. [...] Njuna postaranost je pravzaprav edina stvar, ki ju ločuje od množične revijalne popolnosti, ki seže vse od videza do življenjskega sloga. Njun portret je prav tako idealiziran kot neoprijemljiva podoba neuresničene ljubezni pred petdesetimi leti. Razlika je le ta, da je tu idealizacija prikrita. 45 let bi tako le stežka označili za naturalistično pripoved o dolgoletnem partnerstvu ali za avtentični portret resničnega razmerja. Veliko bolj resnični so prav odtenki nastopa obeh glavnih igralcev, ki neodvisno od zapleta, ki ga narekuje scenarij, razkroj zaupanja in naklonjenosti upodobita minimalistično in hkrati osupljivo.«
Tina Poglajen, RA SLO – Ars (oddaja Gremo v kino)

»Bodi čisto pri miru, sem si mislila med gledanjem filma 45 let Andrewa Haigha. Nikar se ne gani. Ne iz strahu, da se bo film, ki je tako natančno kalibriran, pretehtan in odmerjen, v nekem trenutku zalomil, pač pa zato, ker se mi je zdelo, da se lahko ob najmanjšem premiku zlomim jaz. S filmom 45 let je Haigh Charlotte Rampling podaril najboljšo vlogo njenega življenja, berlinskemu festivalu njegov prvi absolutni uspeh, meni pa prvi sijajen film v letu 2015. In vse to je napravil s filmom, ki je tako preprost, tako eleganten in vendar tako goreče empatičen, da vas njegov čar v celoti zadene šele ure kasneje. Morda šele naslednjega jutra, ko z avtobusom prečkate poledeneli Berlin in se vam začnejo ob misli na njegov neznaten, a neznanski zaključni prizor v kotičkih očes nabirati solze. /…/ Ko Geoff omeni, da sta zabavo ob 40-letnici poroke odpovedala zaradi njegovega bypassa, je to le droben, nepomemben trenutek. A ko sem to slišala, sem si mislila ‘oh, seveda’. Če je Haigh neskončno sočuten kirurg, ki posega naravnost v naše drobovje in lušči plasti časa in spomina, dokler se pod njegovim skalpelom ne razkrije vse živo tkivo, potem je 45 let lahko le eno: operacija na odprtem srcu.«
Jessica Kiang, The Playlist

izjava avtorja
»Kar me je zares zanimalo, je bila študija odnosa, dolgotrajne zveze z vsemi težavami, ki tlijo pod površjem. Skozi način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, izražamo svoje želje in poželenja, bodisi spolna ali romantična, in to močno vpliva na potek naših življenj. Poželenje se spreminja, v toku časa prevzema različne pomene. Zdi se mi fascinanten del človekove narave in zelo strastna tema. [...] 45 let je film o tem, kaj se zgodi, ko vse te stvari privrejo na plan. O ljudeh, ki se trudita razumeti, kaj pomeni njuna ljubezen, pa tega nihče od njiju ne ve. Gre za globok in kritičen pogled na njuni življenji, za občutek eksistencialne izgube, za nerazumevanje lastnih želja, za negotova čustva in občutke krivde.«
Andrew Haigh, režiser in scenarist

režiser
Andrew Haigh se je rodil leta 1973 v mestu Harrogate v Angliji. Sprva je delal kot asistent montaže pri nekaterih hollywoodskih spektaklih, kot sta bila na primer filma Ridleyja Scotta Gladiator (2000) in Sestreljeni črni jastreb (Black Hawk Down, 2001). Nato pa se je leta 2009 lotil režije svojega lastnega celovečernega prvenca, filma Greek Pete (Grk Pete), ki je bil premierno prikazan na Londonskem festivalu lezbičnega in gejevskega filma. Haigh je tudi v naslednjem filmu, tistem, ki mu je prinesel odločilen preboj, to je celovečercu Weekend (Konec tedna, 2011), nadaljeval s homoseksualno tematiko. Delo je poželo izjemen uspeh, saj je Haigh z njim osvojil preko dvajset nagrad, med njimi nagrado občinstva Emerging Visions na festivalu South by Southwest (SXSW) v teksaškem Austinu, nagrado MovieZone v Rotterdamu, dve nagradi British Independent Film Awards, nagrado londonskih filmskih kritikov za najbolj perspektivnega novega režiserja in nagrado časopisa Evening Standard za najboljši scenarij. Film se je uvrstil na številne lestvice najboljših tistega leta, med drugim na lestvico časopisa The New York Times. Andrew Haigh trenutno dela kot izvršni producent, scenarist in režiser pri HBO-jevi televizijski seriji Looking. 45 let je njegov tretji celovečerni film.

http://youtu.be/N-vcIs7JjbI