2017

Janis Joplin: Otožno dekle (Janis: Little Girl Blue, ZDA, 2015, 107 min.) 

režija: Amy J. Berg
scenarij: Amy J. Berg
fotografija: Paula Huidobro, Jenna Rosher
montaža: Brendan Walsh, Maya Hawke
glasba: Joel Shearer
nastopajo: Janis Joplin, Cat Power, Jimi Hendrix, The Who, D. A. Pennebacker, Clive Davis, Jerry Garcia, Kris Kristofferson, Pink, Juliette Lewis, John Lennon, Yoko Ono, Bob Weir
produkcija: Disarming Films, Jigsaw Productions
distribucija: FIVIA – Vojnik 

zgodba
Janis Joplin se je v zgodovino zapisala kot ena ključnih osebnosti glasbene in kulturne revolucije šestdesetih. Toda kdo je bila, ko je za odrom odložila svojo iskrivo, energično, na videz neobremenjeno odrsko persono? Amy Berg s pomočjo Janisinih prijateljev, sodelavcev, družinskih članov, ljubimcev in zbirke zelo osebnih pisem, ki jih je pisala svojim najdražjim, izriše kompleksen portret bistre, občutljive, a tudi ranjene in globoko osamljene duše, ki je na odru iskala le eno: ljubezen. 

komentar
»Janis Joplin velja za prvo damo rock'n'rolla, vendar smo šele z dokumentarnim filmom Janis Joplin: Otožno dekle dobili celovit filmski portret glasbenice, ki je v veliki meri zaznamovala popularno kulturo druge polovice 20. stoletja. /.../ Čeprav film ne ponudi nobene inovacije v žanru dokumentarnega filma, je Amy J. Berg na premišljen in uravnotežen način izbrala arhivsko gradivo in svoje sogovornike ter na tak način predstavila kompleksen portret ne samo izjemno talentirane, temveč tudi zelo inteligentne in razgledane glasbenice. Film razbije klišejske predstave o prezgodaj umrli glasbenici (umrla je leta 1970 zaradi prevelikega odmerka heroina) in pokaže, da je Janis tlakovala pot mnogim kasnejšim glasbenicam in imela velik vpliv na gibanje za enakopravnost spolov.«

Špela Standeker, Dnevnik 

izjava avtorice
»Janis si zasluži spodoben film o sebi. Zdi se mi, da je bila do zdaj bolj v ospredju njena smrt kot njeno življenje, jaz pa sem želela, da bi ljudje dobili občutek, kdo je bila Janis kot ženska, kot rock zvezda. V bistvu je bila prva ženska rokerica in prebiti se je morala čez mnogo ovir, da je lahko tlakovala pot, po kateri ženske stopajo danes. Na žensko gibanje je neposredno vplivala drugače, kot o tem govori zgodovina. Bila je feministka, ne da bi se ji bilo treba razglasiti za feministko. /.../ V bistvu sta bili dve Janis: ženska, ki je pela in vreščala na odru, tista, ki jo lahko vidite na arhivskih posnetkih /…/, a tu je bilo tudi plašno, introvertirano mlado dekle, in zelo težko je bilo loviti ravnotežje med obema ...«

Amy J. Berg