2019

Pepelko in skalni troll (Askeladden – I Dovregubbens hall, Norveška, 2017, podnapisi, 104 min.) 7+

Lepa pripovedna adaptacija norveških povedk o tretjem bratu v deželi trolov, ki bo v užitek otrokom in njihovim staršem – čeprav filma zaradi nekaterih strašnih prizorov s čarobnimi bitji ne moremo priporočati mlajšim od sedem let.

Režija: Mikkel Brænne Sandemose
Scenarij: Aleksander Kirkwood Brown, Espen Enger
Fotografija: John Christian Rosenlund
Glasba: Ginge Anvik
Igrajo: Vebjørn Enger, Eili Harboe, Mads Sjøgård Pettersen, Elias Holmen Sørensen, Allan Hyde
Festivali, nagrade: Kristiansand 2018; Trondheim 2018
Distribucija: Cinemania group

Zgodba
Norveška pred dvesto leti. Živahen mladenič Espen, tretji brat v revni družini, nehote povzroči požar v očetovi hiši. Tako postane Pepelko. Na drugi strani čarobnega in temačnega gozda živi jezikava in pogumna princesa Kristin, ki se ne želi poročiti z danskim princem Frederikom in zato zbeži v gozd. Spoprijatelji se s Pepelkom, toda kmalu jo ugrabi velikanski skalni trol Vijug. Pepelko ter njegova brata, Per in Pal, odidejo na pot proti gori, da bi ujeto Kristin rešili iz trolove skalne jame. Na poti doživijo vrsto preizkušenj, da bi pridobili čarobni zemljevid in čarobni meč, s katerim lahko uženejo trola Vijuga.

Izjava avtorja
»Pripovedke, na katerih je film osnovan, vsebujejo vero v čudeže in pomen narave. Všeč mi je ideja, da občinstvo pripeljem nazaj k naravi. Norveška mitologija in pripovedništvo sta polna navdihujočih klasičnih zgodb o boju med dobrim in zlim, o osebnih zmagah in pogumu. Med današnjo mladino in odraslimi sem želel obuditi tradicionalno norveško pripovedništvo.
Originalna zgodba izvira iz 13. stoletja, iz ustnega izročila. V 19. stoletju sta jo zapisala Peter Christen Asbjørnsen in Jørgen Moe. Izvirna zgodba ni bila šaljiva in motiv kaznovanja je bil izrazitejši. Če si sprejel napačno odločitev, so ti odrli kožo, te vrgli v jamo s kačami in ti odrezali ušesa. Če bi upodobil to različico zgodbe, bi bila za mlado občinstvo preveč srhljiva. Kljub temu sem skušal obdržati realistični občutek, dialoge, okoliščine. Želel sem upodobiti osebno rast junakov na njihovi poti.« Mikkel Brænne Sandemose