2019

Ubijanje svetega jelena (The Killing of a Sacred Deer, Velika Britanija, Irska, 2017, barvni, 121 min.)

Režija: Yorgos Lanthimos
Scenarij: Yorgos Lanthimos, Efthimis Filippou
Fotografija: Thimios Bakatakis
Montaža: Yorgos Mavropsaridis
Igrajo: Colin Farrell (Steven Murphy), Nicole Kidman (Anna Murphy), Alicia Silverstone (Martinova mati), Raffey Cassidy (Kim Murphy), Barry Keoghan (Martin), Bill Camp (Matthew), Sunny Suljic (Bob Murphy), Megan Chelf Fisher (stranka v okrepcevalnici), Anita Farmer Bergman (medicinska sestra), Lea Hutton Beasmore (gostja na konferenci)
Produkcija: Element Pictures, A24, Film4
Festivali, nagrade: Cannes 2017: zlata palma za najboljši scenarij; Sitges 2017: nagrada kritike José Luis Guarner za najboljši film v konkurenci; Melbourne 2017; Toronto 2017; Bergen 2017; Hamburg 2017; Haifa 2017; London 2017; Gent 2017; Varšava 2017; Leiden 2017
Povprečna ocena občinstva: 4
Povprečna ocena kritike: 5
Distribucija: Cinemania group

Zanimivosti
Čeprav je Grk Yorgos Lanthimos za nekatere že zgolj v kontekstu avtorskega filma vse preveč drugačen, pa mu je po drugi strani prav ta drugačnost dvignila rating tudi širše in ga vzpostavlja kot enega najbolj izvirnih cineastov sodobnosti, tako v domeni avtorskega kot tudi komercialnega filma. To ne nazadnje potrjuje tudi dejstvo, da se sodelovanju z njim ne odrečejo niti hollywoodski prvokategorniki. Nasprotno, mnogi so celo prepričani, da slednjim prav Lanthimosova režijska taktirka, ki črpa tako iz sveta, kjer je filmska produkcija dojeta kot samosvoja industrijska panoga, kot iz sveta umetnosti, pa naj gre za filmsko ali za literarno, omogoča doseči najnatančnejše in najbolj kompleksne igralske stvaritve. Zdi se, da je recept njegovega uspešnega sodelovanja z igralci v tem, da po eni strani terja zadušitev čustev na ravni očitnega, tiste najbolj neposredne igralske izraznosti, in da hkrati od igralcev pričakuje iskanje drugačne, nekonvencionalne izraznosti. Konkretneje: da na primer v svoje delo vpelje elemente grozljivke, a hkrati zavrača neposredni, grafični prikaz njenih stereotipnih, konvencionalnih upodobitev; da svoje drame cepi z elementi klasične tragedije, a da pri tem noče ekspresivnih ekscesov. V Ubijanju svetega jelena si vsekakor velja pobliže ogledati igro omenjenega Farrella in Nicole Kidman, saj bo ta presenetila mnoge.

Zgodba
Steven je priznan srčni kirurg in poročen je s prav tako ugledno zdravnico specialistko, Anno, ki je oftalmologinja. Zakonca sta finančno nadvse dobro preskrbljena, kar jima omogoča srečno in brezskrbno življenje v družinskem krogu, v katerem sliko popolnosti dopolnjujeta njuna otroka, štirinajstletna Kim in dvanajstletni Bob. Toda v nekem trenutku Steven osupne prav vse: spoprijatelji se z Martinom, šestnajstletnim fantom brez očeta, ter ga vzame pod svoje okrilje in ga celo povabi v njihov družinski krog. Tako v urejeni in spokojni svet njihove družine nenadoma vdre nekaj zloveščega, nekaj, kar s tečajev vrže njen notranji mir. Je Stevenovo dejanje altruistično ali egoistično? Se bo odrekel družini ali novemu prijatelju? Tako ali drugače se bo moral Steven soočiti s šokantno žrtvijo.

Komentar
»Eden najbolj fascinantnih filmarjev zadnjega desetletja, grški režiser Yorgos Lanthimos, z vsakim novim filmom preseže pričakovanja in vzpodbudi debato. Ubijanje svetega jelena je priredba Evripidove tragedije, v kateri kralj Agamemnon ubije svetega jelena boginje Artemide, nakar mora žrtvovati svojo hčerko Ifigenijo, da poplača dolg. V filmu se glavni junak, srčni kirurg Steven Murphy, znajde v podobnem precepu, a ta narativni element režiserju služi predvsem kot okvir za širšo zgodbo. V ospredju je dinamika družine, ki je imela na videz popolno življenje, vsaj iz materialnega vidika in vsaj od zunaj. Ko se zaradi pritiska zunanje sile prične fasada perfekcije krhati, to nažira tudi odnose med družinskimi člani. In ko se sprijaznijo z najverjetnejšim končnim rezultatom, postane patologija njihovih odzivov tako strašljiva in morbidna, kot jo lahko prikaže zgolj avtor filmov Jastog, Podočnik in Alpe. A ob kompleksnosti filma, likov in hkrati odtujenega ter bližnjega prikaza dogajanja je vsakršna razlaga zgolj posploševanje, saj Ubijanje svetega jelena gledalcu ne pusti enoznačnih ali preprostih odgovorov, temveč predvsem občutek utesnjenosti, nelagodnosti in nedoločnega strahu.«
Igor Harb, gledalbom.com

»Čeprav gre pri moralni dilemi v drugi polovici filma seveda za konstrukt, film s kirurško preciznostjo razkriva mehanizem intimnih čustvenih manipulacij. Tu se Lanthimos izkaže za mojstra ekstremnega neugodja in eksistencialne groze. Kot da bi se pri ustvarjanju združila Mihael Haneke in Steven King. /…/ Avtor mežika intelektualcem, ki se lahko počutijo zadovoljni ob ugotavljanju vzporednic in prispodob. A po drugi strani sam pripovedni organizem z načinom kadriranja voženj in premikanja kamere, ustvarjanjem filmskega prostora ter neprijetnimi zvočnimi intervencijami v slogu Györgyja Ligetija, pa tudi z odlično izbiro igralcev nagovarja nagonski del v nas, da se je ob vsej hladni razumskosti nemogoče znebiti kurje polti ob doživljanju filma. Martin Heidegger je našo dobo hkrati poetično in natančno definiral kot obdobje prebolevanja metafizike. In Ubijanje svetega jelena je krasna ilustracija te domislice.«
Gorazd Trušnovec, RA Slovenija (ARS)

Izjava avtorja
»Ko sva začela pisati scenarij in razmišljati o zgodbi, sva odkrila vzporednice s tragedijo Ifigenija v Avlidi. Zdelo se mi je, da bi bilo zanimivo vzpostaviti dialog z nečim, kar je tako zakoreninjeno v zahodno kulturo. /…/ Raziskati sem hotel teme pravice, izbire, človeške narave in človeškega vedenja; kako se ljudje spopadajo z velikimi dilemami./…/ Z večino svojih filmov sem poskušal ustvariti nekaj, kar je izmenično smešno, grozno, tragično in nasilno. Ta film je nekakšna komedija in na snemanju smo se zelo zabavali.«
Yorgos Lanthimos, režiser in soscenarist

Režiser
Yorgos Lanthimos se je rodil leta 1973 v Atenah, kjer je tudi študiral filmsko in TV-režijo. Z Athino Rachel Tsangari tvorita ključno dvojico novega vala grškega filma, ki je Grčijo pred leti znova postavil na svetovni filmski zemljevid. Njegov celovečerni prvenec Kinetta je bil prikazan na filmskih festivalih v Torontu in Berlinu, kjer je požel številne kritiške pohvale, mednarodno slavo pa mu je prinesel drugi celovečerec, film Podočnik (Kynodontas, 2009), dobitnik nagrade posebni pogled v Cannesu, vodomca na ljubljanskem LIFFu in nominacije za tujejezičnega oskarja leta 2011. Film Alpe (Alpeis) je na Beneškem festivalu prejel nagrado za najboljši scenarij. Sledila je distopična vizija prihodnosti, čudoviti, a tudi skrajno nenavadni Jastog (The Lobster, 2015), njegovo prvo delo v angleškem jeziku in hkrati film, v katerem nastopita uveljavljena igralca A-kategorije, Colin Farrell in Rachel Weisz. Lanthimos z njim osvoji nagrado žirije v Cannesu ter evropsko filmsko nagrado za scenarij in kostumografijo. Ubijanje svetega jelena je Lanthimosov peti celovečerec in njegov drugi film v angleškem jeziku. Za tem pa naj bi sledilo še eno veliko presenečenje: Lanthimosova prva kostumska drama (!), v kateri bosta nastopili Emmo Stone in Rachel Weisz.