2019

Whitney (Whitney, Velika Britanija, ZDA, 2018, barvni, 122 min.)

Intimen, ganljiv in presenečenj poln dokumentarni portret pop ikone Whitney Houston, po domače »Nippy«.

Režija: Kevin MacDonald
Fotografija: Nelson Hume
Montaža: Sam Rice-Edwards
Nastopajo: Whitney Houston, Ellen White, Mary Jones, Kenneth »Babyface« Edmonds, Michael Houston, Gary Houston, Cissy Houston, Pat Houston, Bobby Brown, Kevin Costner
Produkcija: Lightbox, Altitude Film Entertainment, Happy Street Entertainment
Distribucija: 2i Film

Zgodba
Prodala je prek dvesto milijonov plošč, osvojila sedem grammyjev in se rekordnih sedemkrat zapored uvrstila na vrh ameriške lestvice najbolj priljubljenih singlov. A njeno bleščečo kariero so kmalu zasenčile težave v zasebnem življenju, predvsem dolgoletni boj z drogami in burni zakon z Bobbyjem Brownom. Vse od pevkine prezgodnje smrti leta 2012 so si milijoni oboževalcev zastavljali isto vprašanje: zakaj je ta neverjetno nadarjena in lepa ženska pred očmi vsega sveta sabotirala lastno prihodnost? Režiser preplete javnosti doslej neznane družinske posnetke, redko videne nastope ter ekskluzivne intervjuje z najbližjimi, da bi se poklonil glasu, ki je navdihoval množice, ter razvozlal skrivnost pevkinega tragičnega padca.

Komentar
»A Kevin Macdonald, med drugim tudi avtor Marleya, me je s svojim ponovno nadvse preprosto naslovljenim delom Whitney znova presenetil. Kljub dejstvu da pop izvajalke Whitney Houston še niti poslušal nisem skoraj nikoli, moram danes priznati, da jo po Macdonaldovem delu ne le kar dobro poznam, pač pa celo cenim njeno glasbeno znanje ter vokalno izvajalsko spretnost in sposobnost. V prvih nekaj sekvencah nas poskuša Macdonald prek svojske dekonstrukcije njene podobe in vpenjanja te v kontekst reaganovskih osemdesetih let sicer prepričati, da je Whitney le še en produkt visokokapitalistične logike te dobe. A že kmalu zatem pred nami razpre vso protislovnost, ki jo je Whitney nosila v sebi. Od dejstva, da je rasla na surovih ulicah ameriških urbanih predelov, kjer so živele revne manjšine, pa do tega, da je končala v osladnem popu. Od zafrkavanja v šoli, da je preveč bela, pa do tega, da je postala ikona boja za pravico do medrasnih razmerij. In ne nazadnje od tega, da je zanjo družina predstavljala tako vir njene moči in izrazne silovitosti kot tudi najbolj globoke bolečine. Pri tem mislim na zlorabo in droge. In prav to so ključni momenti dokumentarnega portreta ameriške glasbenice, prek katerega nam poskuša Macdonald odgovoriti na pereče vprašanje vseh, ki so jo poznali. Zakaj?«
Denis Valič, RA Slovenija (ARS)

Izjava avtorja
»Preden sem se lotil tega filma, nisem bil velik oboževalec Whitneyjine glasbe. Vedno pa sem občudoval čustveno moč njenega glasu. Zdelo se je, da komunicira predvsem neverbalno; bolj z zvenom svojega glasu kot z besedili. Drugi razlog, zaradi katerega sem hotel narediti ta film, pa je bilo vzdušje skrivnostnosti, ki jo je obdajalo; dejstvo, da v intervjujih nikoli ni razkrila svojega pravega obraza in da imajo celo njeni najbližji prijatelji in sorodniki različne poglede na to, zakaj je tako tragično končala. Njeno življenje je bilo polno skrivnosti in laži, to pa je odlično izhodišče za fascinantno detektivsko zgodbo. /…/ Zakaj je nekdo, ki je imel toliko talenta in lepote, pred očmi javnosti samega sebe tako boleče uničil? /…/ Sprva sem mislil, da se razlog skriva v njeni spolni usmerjenosti; v tem, da ni mogla javno razkriti svoje homoseksualnosti. Ko pa sem zakopal globlje, sem ugotovil, da ne gre za to. Resnična zgodba je bila povezana z njeno družino in otroštvom.«
Kevin MacDonald, režiser