2020

Maria Callas (Maria by Callas, Francija, 2017, barvni, 113 min.)

Režija: Tom Volf
Montaža: Janice Jones
Nastopajo: Fanny Ardant (glas Marie Callas), Joyce DiDonato (Maria Callas, pripovedovalka), Maria Callas, Aristotle Onassis, Vittorio de Sica, Pier Paolo Pasolini, Luchino Visconti, Omar Sharif
Produkcija: Elephant Doc, Petit Dragon, Unbeldi Productions, France 3 Cinéma
Festivali, nagrade: Rim; Toronto; Los Angeles; New York; Hamptons; Mill Valley; Chicago; Rio de Janeiro; Festival evropskega in mediteranskega filma, Piran
Distribucija: FIVIA – Vojnik

Zgodba
Skozi preplet redko ali nikoli videnega arhivskega gradiva – izgubljenih intervjujev, prizorov iz opernega zakulisja, domačih videov, neobjavljenih fotografij, intimnih pisem in redkih posnetkov nastopov – spoznamo Mario Callas v najbolj intimni luči doslej: kot pogosto napačno razumljeno umetnico, ki je osvojila svet, a si je skrivoma želela postati le eno – povsem navadna ženska. V filmu srečamo Aristotela Onassisa, Marilyn Monroe, Alaina Delona, Yvesa Saint-Laurenta, J. F. Kennedyja, Luchina Viscontija, Winstona Churchilla, Grace Kelly in Liz Taylor.

Komentar
»Maria Callas itak nenehno poudarja, da ni mogla imeti hkrati kariere in družine. 'Oboje ne gre. Ne moreš biti dobra mama in blesteti pri svojem delu.' Sama je to pripisovala 'usodi' ('Usoda je usoda, ne moreš ji ubežati'), toda ta 'usoda' je bila le učinek patriarhalnega reda, ki je 'karieristke' vedno demoniziral in jih silil v izbiro: ali družina ali kariera! La Callas je – v duhu Sophiejine odločitve – izbrala kariero. In ko vidite, kako mojstrsko je obvladovala kamero in nasmeh, kako nedolžno se je znala narediti, kako dobro je znala opevati svojega moškega, grškega ladjarja Onassisa ('Ti moj dih, moj duh, moj ponos, moja milina'), kako spretno je znala laskati patriarhalnim vrednotam frizerskih revij ('Za žensko je najpomembneje, da ima svojega moškega in ga osrečuje') in kako dobro se je zavedala konstruiranosti in prekarnosti svoje 'legende' ('Publika me je ustvarila'), si zlahka predstavljate, kako dobra igralka je morala biti, da je preživela v moškem svetu, v katerem ženske niso imele glasu. Maria Callas ga je imela – nič čudnega, da je veljala za 'težavno', 'nemogočo', 'grozno', 'vihravo' in 'škandalozno'. In nič čudnega, da je glas stalno izgubljala.«
Marcel Štefančič, jr, Mladina

Izjava avtorja
»Ko se lotiš branja ali gledanja televizijskih oddaj, ki so bile o Marii Callas posnete pred leti, ugotoviš, da o njej večino časa govorijo drugi. Filmarski instinkt mi je rekel, da tu nekaj manjka, in ko sem prvič govoril z osebo, ki je Mario dejansko poznala /…/, so bile njene zgodbe popolnoma drugačne od tistega, kar sem slišal in bral prej. Takrat sem doumel, da je med poročanjem tedanjih medijev in življenjepiscev ter osebo, kakršna je zares bila, velik razkol. Tako je v meni počasi zrasla želja, da bi ugotovil, kdo je bila Maria Callas v resnici, ne le kot umetnica, ampak tudi kot ženska. /…/ Film raziskuje to dvojnost ter kako je ena del druge, kaj nam Callasova lahko pove o Marii. /…/ Poskušal sem najti ritem, ki bi uravnotežil osebni in umetniški del – del Marie in del Callasove. Želel sem, da to ne bi bil le glasbeni film, ki bi zanimal zgolj ljubitelje opere, ampak da bi pritegnil tudi tiste, ki – kot jaz pred petimi leti – niso operni navdušenci, a bodo prek filma morda to umetnost odkrili. Mariini pevski nastopi v film vnesejo tudi podtekst, saj Callasova vsakič, ko zapoje, razkrije nekaj o Marii /…/.«
Tom Volf, režiser