2020

Dekle (Girl, Belgija, Nizozemska, 2018, barvni, 105 min.)

Režija: Lukas Dhont
Scenarij: Lukas Dhont, Angelo Tijssens
Fotografija: Frank van den Eeden
Glasba: Valentin Hadjadj
Montaža: Alain Dessauvage
Igrajo: Victor Polster (Lara), Arieh Worthalter (Mathias), Katelijne Damen (dr. Naert), Valentijn Dhaenens (dr. Pascal), Oliver Bodart (Milo), Tijmen Govaerts (Lewis), Magali Elali (Christine), Alice de Broqueville (Loďs), Alain Honorez (Alain), Chris Thys (Hannah), Angelo Tijssens (Hendricks), Marie-Louise Wilderijckx (Marie-Louise), Virginia Hendricksen (Alainova asistentka)
Produkcija: Menuet Producties, Frakas Productions, Topkapi Films
Festivali, nagrade: Cannes 2018: nagrada zlata kamera za najboljši prvenec, nagrada FIPRESCI, nagrada kvirovska palma, nagrada sekcije Poseben pogled za najboljšega igralca; evropske filmske nagrade 2018: nagrada za odkritje leta; Les Arcs 2017: nagrada Titrafilm za najboljšega režiserja; San Sebastian 2018: nagrada občinstva za najboljši film, nagrada Sebastian za najboljši film; London 2018: nagrada Southerland za najboljši prvenec; nagrade Lumiere 2019: nagrada za najboljši film v francoskem jeziku; belgijske filmske nagrade Magritte 2019: najboljši scenarij, najboljša flamska koprodukcija, najboljši igralec, najboljša stranska igralka; in številne druge festivalske nagrade
Odziv občinstva: navdušen
Odziv kritike: neprikrito navdušenje
Distribucija: FIVIA – Vojnik

Zanimivosti
To, da se prav žrtve nestrpnosti in izživljanja lahko kasneje prelevijo v najbolj zagrizene izvajalce skrajno nestrpnih dejanj, v najhujše krvnike, je težko, zelo težko razumeti. No, vsako nestrpnost, dogmatičnost in znašanje nad šibkejšimi je težko razumeti in sprejeti. A dejstvo, da človek, ki je sam, na lastni koži, izkusil vso surovost, brutalnost in nizkotnost dejanj, narejenih v imenu nestrpnosti, taka dejanja stori drugemu – tega preprosto ni mogoče razumeti. In za taka dejanja ni opravičil. Lukas Dhont je mlad, srčen fant, ki ga je ganila časopisna novica o pogumnem dekletu, ki se je rodila v telesu fanta, in o njenem pogumnem soočanju z lastno realnostjo. O tem se je odločil posneti film. Da tudi ostale opozori na njeno usodo in na usodo vseh tistih, ki so doživeli podobno. Ideja je navdušila mnoge, in tako se je kmalu lahko lotil priprav na snemanje. Na vrsto je prišel izbor igralske zasedbe. Vloga glavnega lika je bila izjemno zahtevna, saj je bilo treba najti mlado osebo, ki ne bo imela zadržkov do takih vsebin, ki bo atletsko dovolj usposobljena za vse napore snemanja, ki bo obvladala vsaj osnove baletnega koraka, ki bo pokazala nek igralski potencial ... Dhont je vedel, da bo kak kompromis moral sprejeti. A seveda je kot avtor naredil vse, da bi bila integriteta njegove avtorske zamisli čim manj ogrožena. Igralko izbere. Film posname. Sproži se osupljivi val navdušenja! Občinstvo ga obožuje, kritiki kujejo v nebo. Upravičeno. A nato se pojavi skupina transspolnih oseb, ki proti Dhontu izstreli rafale nestrpnosti ter ga z arogantno samovšečnostjo prične brutalno napadati z obtožbo, da bi moral vlogo nameniti dejansko transspolni osebi!

Zgodba
Petnajstletna Lara je odločena, da bo postala poklicna balerina. Z očetovo podporo bo naredila vse, da bi dosegla svoj cilj, zato se z družino preseli v novo okolje, kjer se lahko šola na eni najslovitejših belgijskih plesnih akademij. Njene najstniške frustracije in nepotrpežljivost pa se vse bolj stopnjujejo, ko začne postopoma odkrivati, da se njeno telo ne ukloni tako zlahka zahtevam strogih učiteljev. Lara je bila namreč rojena kot fant.

Komentar
»Neizprosni svet baleta je idealno prizorišče, na katerem lahko Dhont s pomočjo izvrstnega glavnega igralca, naturščika Victorja Polsterja, šolanega plesalca androginega videza, ki Laro odigra s takšno milino in empatijo, da niti za trenutek ne podvomimo, da imamo zares pred seboj dekle, pozunanji Larine notranje napetosti. Skoraj neverjetno se zdi, da je Dhontu uspelo najti osebo, ki je zadostila vsem zahtevam vloge in jo znala podati z ustrezno mešanico zadržanosti in poguma. Dekle je odličen preboj na filmsko sceno tako za mladega režiserja kot še mlajšega igralca in film, ki bi ga zaradi globokega, toplega in nemoralizirajočega humanizma veljalo vključiti v šolske kurikulume.«
Špela Barlič, Dnevnik 

»Eno večjih presenečenj letošnjega filmskega festivala v Cannesu je ponudil film Dekle, belgijska pripoved o najstniku, ki se odloči za spremembo spola. Filmov na to temo je bilo že precej, a tale vendarle izstopa zaradi res pristne igre 16-letnega debitanta Victorja Polsterja, ki uspe na gledalca prenesti vso stisko transspolnih posameznikov v najbolj občutljivem obdobju njihovega življenja. Film se je v zadnjih mesecih okitil že z mnogimi festivalskimi nagradami in je na najboljši poti, da prejme še nominacijo za tujejezičnega oskarja.«
Matic Majcen, MMC RTVSLO

»Lukas Dhont se raje kot na morebitne zunanje prepreke, ki bi lahko stale na poti Larine tranzicije, osredotoči na njeno osebno pot ter pogumno in ganljivo razišče notranje demone, ki jo preganjajo. Ne okolica ne pogledi od zunaj ne ovirajo njene preobrazbe in gledalec jo spremlja skozi psihično bolečino, ki jo prinaša njen boj s samo sabo. Zanjo je ovira le čas – ampak kakšna ovira! Kako naj se nekdo sredi najstniških let sprijazni s spremembo, ki je tako postopna, da se zdi skoraj nedosegljiva?«
Aurore Engelen, Cineuropa

Izjava avtorja
»V časopisu sem prebral članek o mladem dekletu. Rodila se je v telesu fanta, a je bila prepričana, da je v resnici dekle, čeprav je biologija govorila drugače. V meni je takoj vzbudila občudovanje. Navdušila me je ideja, da bi o takšnem liku posnel film. O pogumni mladenki, ki postavi pod vprašaj družbo, v kateri sta biološki in družbeni spol neizogibno povezana. Tako se je začela zgodba o Dekletu. Spregovoriti sem hotel o našem dojemanju spola; o tem, kaj je žensko in kaj moško. Predvsem pa sem skušal prikazati notranji boj mlade junakinje, ki je pripravljena svoje telo spraviti v nevarnost, da bi lahko postala človek, kakršen hoče biti. Notranji boj dekleta, ki se odloči, da bo tisto, kar je v resnici – in tako pri rosnih petnajstih naredi nekaj, za kar drugi potrebujejo vse življenje.«
Lukas Dhont, režiser in soscenarist

Režiser
Lukas Dhont se je rodil leta 1991 v Gentu, Belgija. Na umetniški šoli KASK v Gentu je diplomiral iz avdiovizualnih umetnosti. Njegova kratka filma Corps perdu in L’infini sta osvojila številne nagrade; slednji je bil tudi belgijski nominiranec za oskarja za najboljši kratkometražni film. Dekle je njegov celovečerni prvenec.