O NESKONČNOSTI, r. Roy Andersson (Švedska, Nemčija, Norveška, 2019)
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
O neskončnosti (Om det oändliga, Švedska, Norveška, Nemčija, 2019, barvni, 76 min.)
Režija: Roy Andersson
Scenarij: Roy Andersson
Fotografija: Gergely Pálos
Montaža: Johan Carlsson, Kalle Boman, Roy Andersson
Igrajo: Bengt Bergius (psihiater), Anja Broms (tajnica), Tatiana Delauney (leteča ženska), Jan-Eje Ferling (moški na stopništvu), Thore Flygel (zobozdravnik), Goran Holm (gost v kavarni), Martin Serner (duhovnik), Magnus Wallgren (Adolf Hitler)
Produkcija: Roy Andersson Filmproduktion AB (Švedska), 4 ½ Film (Norveška), Arte France Cinéma (Francija), Essential Filmproduktion GmbH (Nemčija)
Festivali, nagrade: Benetke 2019: srebrni lev za najboljšo režijo; evropske filmske nagrade 2019: za najboljše posebne učinke; Dublin 2020: nagrada filmskih kritikov za najboljšo režijo; Guldbagge 2020 (švedske filmske nagrade): za najboljšo scenografijo
Odziv občinstva: pretežno naklonjen, z redkimi izbruhi nerazumevanja
Odziv kritike: soglasno priznanje odličnosti
Distribucija: Demiurg
Zanimivosti
Čeprav Andersson danes uživa status enega največjih mojstrov v zgodovini evropskega avtorskega filma, njegova pot do vrha še zdaleč ni bila preprosta. Njegova dela so vizualno tako edinstvena, slogovno tako izpiljena in dodelana, da si je kar težko predstavljati, da bi kdaj lahko bilo drugače. A po nepričakovano vsestranskem uspehu njegovega celovečernega prvenca, diplomskega filma Švedska ljubezenska zgodba, po katerem so ga pričeli kovati v zvezde in razglašati za največji up švedskega filma, je Andersson padel v ustvarjalno krizo. Od njega so namreč vsi pričakovali nadaljevanje zastavljenega, sam pa se s tem, da bi le variiral iste ali podobne teme in slogovni pristop, ni in ni mogel sprijazniti. Rezultat je bilo “izsiljeno” drugačno delo, mračno zateženi Giliap, s katerim nihče ni bil zadovoljen, še najmanj pa Andersson sam. Sledil je kar 25-letni premor, med katerim se je Andersson posvečal le ustvarjanju reklam. A prav med opravljanjem tega skoraj obrtniškega posla je spoznal, da je pri ustvarjanju pomembno le eno – slediti lastnim vrednotam in te skozi podobe posredovati gledalcem svojih del.
Zgodba
Kakor v sanjah tavamo skozi film, po katerem nas kot nekakšna Šeherezada nežno vodi pripovedovalka. Vsakdanji trenutki so enako pomembni kot zgodovinski dogodki: mlada ljubimca lebdita nad Kölnom, razdejanim od vojne; na poti na rojstnodnevno zabavo se oče v silovitem dežju ustavi, da bi hčerki zavezal vezalke; tri najstniška dekleta veselo poplesujejo pred kavarno; poražena vojska koraka proti taborišču za vojne ujetnike …