2021

Kako postati dobra žena (La bonne épouse, Francija/Belgija, 2020, barvni, 109 min.)

Živahna in barvita komedija, postavljena v šolo za gospodinje na predvečer seksualne revolucije, se z ironijo in razposajenim humorjem loteva tem ženske emancipacije in spolne enakopravnosti. Z Juliette Binoche v glavni vlogi.

Režija: Martin Provost
Scenarij: Martin Provost, Séverine Werba
Fotografija: Guillaume Schiffman
Montaža: Albertine Lastera
Glasba: Grégoire Hetzel
Igrajo: Juliette Binoche (Paulette Van der Beck), Yolande Moreau (Gilberte Van der Beck), Noémie Lvovsky (Marie-Thérèse), Édouard Baer (André Grunvald), François Berléand (Robert Van der Beck), Marie Zabukovec (Annie Fuchs), Anamaria Vartolomei (Albane), Lily Taïeb (Yvette), Marie Berlanger (učenka), Clémence Blondeau (učenka), Marie Cornillon (učenka)
Produkcija: Les Films du Kiosque (Francija), France 3 Cinéma (Francija), Orange Studio (Francija), Umedia (Belgija)
Festivali, nagrade: francoske filmske nagrade césar 2021: za najboljšo kostumografijo; Luksemburg 2021; Beograd FEST 2021; Zürich 2021; Glasgow 2021; Istanbul 2021
Distribucija: Demiurg

Zanimivosti
V tem filmu, ki govori o ženskem boju za emancipacijo in za priznanje enakopravne vloge v družbi, o svojskem revolucionarnem boju proti tiraniji šovinistične tradicije, je v eni glavnih vlog – vlogi sestre direktorja in hkrati soustanoviteljice dekliške šole – nastopila tudi sijajna Yolande Moreau, priznana belgijska igralka, ki je večino svoje profesionalne poti opravila znotraj francoske kinematografije. Njenemu veličastnemu, a pogosto podcenjenemu opusu se je hotel pokloniti tudi Martin Provost. Tako je v film, ki govori o ženskem boju, vključil komaj opazen citat oziroma namig na znano borko za ženske pravice, anarhistko Louise Michel, ki jo je v nadvse uspešni, komični biografiji – delu priznanega in priljubljenega belgijskega režiserskega dua, ki ga tvorita Benoît Delépine in Gustave Kervern – odigrala prav Yolande Moreau.

Zgodba
Čeprav so bila šestdeseta leta prejšnjega stoletja obdobje, ko se je vsaj v urbanih središčih velikih evropskih mest duh tradicionalnih vrednot že konkretno redčil in izginjal, pa je bilo podeželje, tudi francosko, še močno v njegovem primežu. Nosilci duha moralnosti, skrbniki finančne stabilnosti, politični odločevalci, stebri družbe in družine torej, so bili moški. Naloga žensk pa je bila, da jim stojijo ob strani in za zidovi doma poskrbijo za vse njihove potrebe. Paulette Van der Beck je bila ena takih popolnih žena. In ne le to: ob moževi strani je vodila tudi šolo za gospodinje, francosko posebnost, v kateri so mlada dekleta učili, kako postati dobre žene. Njena teza je bila, da so skrb za dom in stoično izpolnjevanje zakonskih dolžnosti pravzaprav spretnosti, ki se jih morajo dekleta dobro naučiti. Živela je srečno in izpolnjeno življenje. No, vsaj zdelo se ji je tako. A le do trenutka, ko je nepričakovano ovdovela. Takrat je namreč presenečeno ugotovila, da jo je mož pustil na robu bankrota. Šok tega spoznanja je njena dotedanja prepričanja močno zamajal. In kot da vse to ne bi bilo več kot dovolj, stvari še dodatno zaplete vrnitev stare ljubezni v njeno življenje. Paulette je zmedena, porajajo se ji nova in nova vprašanja. Je za vse kriv mož? Ali pa je to le posledica revolucionarnega duha maja 1968, ki ga je bilo vse izraziteje čutiti tudi na podeželju?