MINARI, r. Lee Isaac Chung (ZDA, 2020)
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
MINARI (Minari, ZDA, 2020, barvni, 115 min.)
Korejsko-ameriški režiser je svoje spomine na otroštvo prelil v pristno, nežno in pogosto humorno zgodbo o iskanju ameriških sanj in moči družinskih vezi. Film, poimenovan po trdoživem korejskem zelišču, je med drugim prejel zlati globus za najboljši tujejezični celovečerec in oskarja za stransko igralko.
Režija: Lee Isaac Chung
Scenarij: Lee Isaac Chung
Fotografija: Lachlan Milne
Glasba: Emile Mosseri
Montaža: Harry Yoon
Igrajo: Steven Yeun (Jacob), Yeri Han (Monica), Alan Kim (David), Noel Cho (Anne), Yuh-Jung Youn (Soonja), Will Patton (Paul), Darryl Cox (gospod Harlan), Esther Moon (gospa Oh)
Produkcija: Plan B Entertainment (ZDA)
Festivali, nagrade: Sundance 2020: nagrada glavne žirije za najboljši igrani film, najboljši film po izboru gledalcev; nagrade oskar 2021: za najboljšo igralko v stranski vlogi; nagrade BAFTA 2021: najboljša stranska igralka; nagrade zlati globus 2021: najboljši film v tujem jeziku; Dublin 2021: nagrada filmskih kritikov za najboljši scenarij; Palm Springs 2021: nagrada spotlight za igralko (Yuh-Jung Youn); Denver 2020: najboljši film po izboru gledalcev, odličnost igre (Steven Yeun); Middleburg 2020: najboljši film po izboru gledalcev; in številne druge
Distribucija: Cinemania group
Zanimivosti
Minari je konec leta 2020, tik pred božičnimi prazniki, postal najnovejša in morda celo najbolj tragikomična žrtev okostenelega, neživljenjskega in že zdavnaj preživetega »sistema«, ki je že desetletja povsem pristransko odločal, kdo so lahko in kateri ne morejo biti prejemniki najpomembnejših filmskih nagrad, pa naj gre za oskarje (pomislite, med vsemi dosedanjimi nagrajenci sta oskarja za najboljši film prejeli le 2 (!) režiserki) ali za zlate globuse, kot nam pokaže prav primer Minarija. Namreč, čeprav gre za »čistokrvno« ameriško produkcijo, ki jo je režiral ameriški državljan in jo distribuira ameriško podjetje, mu »modreci« združenja, ki skrbi za podeljevanje zlatih globusov, niso dovolili, da bi se potegoval za najprestižnejšo nagrado, zlati globus za najboljši film, pač pa so ga uvrstili v kategorijo tujih filmov. Po tem je moč nedvoumno presoditi, kako relevantne so danes nagrade tovrstnih »prestižnih« združenj.
Zgodba
Mlada družina korejskih priseljencev se v osemdesetih letih, ko se v industrijskih urbanih okoljih vse težje dobi delo, iz Kalifornije preseli v pretežno podeželski Arkansas, saj si oče Jacob želi, da ne bi le živeli na ozemlju dežele, ki jo sam tako idealizira, temveč da bi od te zemlje tudi živeli. S svojo mlado ženo Monico se Jacob ne o selitvi ne o tem, kako bo poskrbel zanjo in njuna otroka, šestletnega Davida in za svoja leta nadvse zrelo devetletno Anne, ne posvetuje. Tako je zanje veliko presenečenje že njihov novi dom, ki še zdaleč ni podoben očetovim obljubam, nič obetavnejša pa ni niti tista »najboljša zemlja v Ameriki«, o kateri je tako navdušeno govoril. Njegova obljuba o »uresničenju sanj« se iz dneva v dan vse bolj razblinja ob surovi realnosti, s katero so soočeni. Težave, od Davidove bolezni do Jacobovega neuspeha s prodajo korejske zelenjave, se kopičijo, nezadovoljstvo v članih Jacobove družine pa prav tako. A nato se družini pridruži še Monicina mama, skrajno nekonvencionalna, živahna, a tudi nadvse ljubeča babica …