2021

FILMSKI ŠOPEK: Jadralke, Portret mladenke v ognju, Prekla

---

Prekla (Dilda, Rusija, 2019, barvni, 137 min.)

Režija: Kantemir Balagov
Scenarij: Aleksander Terehov
Fotografija: Ksenija Sereda
Glasba: Jevgenij Galperin
Montaža: Igor Litoninskiy
Igrajo: Viktoria Mirošnicenko (Ija), Vasilisa Pereljgina (Maša), Andrej Bikov (Nikolaj Ivanovic), Igor Širokov (Saša), Konstantin Balakirev (Stepan), Ksenia Kutepova (Saševa mama), Timofej Glazkov (Paška)
Produkcija: AR Content, Non-Stop Productions
Festivali, nagrade: Cannes 2019: nagrada sekcije Un certain regard za najboljšo režijo, nagrada FIPRESCI; Liffe 2019: nagrada vodomec za najboljši film sekcije Perspektive; Lizbona 2019: posebna nagrada žirije za umetniški prispevek; London 2019: nagrada žirije za najboljši celovečerni film; Montreal 2019: nagrada za najboljši film; Torino 2019: nagrada mesta Torino za najboljšo igralko, nagrada šole Holden – posebna omemba; Viennale 2019: nagrada žirije bralcev časopisa Der Standard; in številne druge
Odziv občinstva: presenečeno naklonjen
Odziv kritike: enoglasno izraženo navdušenje
Distribucija: FIVIA – Vojnik

Zanimivosti
Balagov je že zelo zgodaj pokazal, da k filmu pristopa s svežim, drugačnim pogledom. Nenazadnje je bil prav to tudi razlog, da se je veliki ruski cineast, Aleksander Sokurov, tako zavzel zanj. Že ob njunem prvem srečanju, kot je Balagov zamudil vse roke za prijavo v delavnico, ki jo je vodil Sokurov, pa tudi kasneje, po izkušnji, ki je Balagovu spremenila življenje, kot pogosto omenja v pogovorih z novinarji. Po delavnici se je namreč odločil, da bi rad nadaljeval s študijem filma. Ker pa je bil takrat že v 3. letniku, se je moral zanj zavzeti Sokurov in mu s svojim vplivom omogočiti, da so mu dovolili menjavo študija. Balagov je že s prvencem pokazal, da je vreden učiteljevega zaupanja. Prekla pa je nov dokaz. Balagov nam vojno in njene posledice pokaže iz perspektive, ki je nismo vajeni: ženske. Iskreno sicer priznava, da je navdih dobil v knjigi Vojna nima ženskega obraza, ki jo je napisala Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksejevič. Pa vendar je njegov pogled tako izviren in svež, da osuplja vse, ki se z njim srečajo.

Zgodba
1945, Leningrad. Vojna je opustošila mesto, porušila hiše in prebivalcem pustila globoke rane, tako duševne kot telesne. Čeprav je na fronti potihnil odmev še zadnjega izstreljenega naboja, s tem pa se je končalo eno najhujših obleganj v zgodovini, se tragedija, bitka življenja in smrti, nadaljuje med ruševinami uničenega mesta. Od grozot vojne že skoraj povsem otopeli ljudje se prično vračati v objem izgubljenega vsakdana. Ija, ki si je zaradi svoje visoke in suhe postave prislužila vzdevek Prekla, je med boji utrpela hud pretres možganov. Z bojišča so jo še pred zaključki bojev poslali domov, kjer je takoj pričela delati kot sestra v vojaški bolnišnici. Tudi Maša, njena najboljša prijateljica, se je ravnokar vrnila z bojišča. Še vedno prežeti s travmami bojev, a tudi s srcema, polnima sočutja in topline, se lotita svojega dela in poskušata tu, med razvalinami njunega sveta, na novo zgraditi svoje življenje.