2022

Šarlatan (Šarlatán, Češka/Irska/Slovaška/Poljska, 2020, barvni, 118 min.)

Epska in hkrati intimna zgodba o nekoč slavnem češkem zdravilcu in zeliščarju Janu Mikolášku (1889–1973), ki je s svojo neobičajno metodo zdravil tako reveže kot nacistične veljake in komunistične oblastnike.

Režija: Agnieszka Holland
Scenarij: Marek Epstein
Fotografija: Martin Štrba
Glasba: Antoni Komasa-Łazarkiewicz
Montaža: Pavel Hrdlička
Igrajo: Ivan Trojan (Jan Mikolásek), Josef Trojan (mladi Jan Mikolásek), Juraj Loj (Frantisek Palko), Jaroslava Pokorná (Mühlbacherová), Jiří Černý (davčni izterjevalec), Miroslav Hanuš (zasliševalec), Martin Sitta (general), Jan Vlasák (hišnik v Mikoláskovi hiši)
Produkcija: Marlene Film Production (Češka), Marlene Film Production (Irska), Marlene Film Production, Studio Metrage (Poljska), Furia Film (Slovaška), Czech Television, Barrandov Studios (Češka)
Festivali, nagrade: češki levi 2021 (nacionalne filmske nagrade): najboljši film, najboljša režija, najboljši igralec, najboljša fotografija, najboljši zvok; poljske filmske nagrade 2021: najboljša kostumografija; in številne drugi
Distribucija: FIVIA – Vojnik

Zanimivosti
Kot številne druge kinematografije iz nekdanjega vzhodnoevropskega geopolitičnega bloka je tudi poljska doživljala številne vzpone in padce, ki so bolj ali manj sledili politični klimi v deželi. Ustvarjalnemu preporodu iz šestdesetih let, ki so ga vodila novovalovska stremljenja, tista, ki so se v okviru poljske kinematografije utelesila v nacionalnem fenomenu nove vlne, poljskega novega vala, je sledilo krajše obdobje zatišja in ustvarjalnega mrtvila, ki je trajalo do vstopa v osemdeseta leta. Poljsko družbo so takrat zajeli procesi demokratične prenove – spomnimo se nadvse živahnega pristaniškega sindikalnega gibanja, na čelu katerega je bila Solidarnost in njen vodja, Lech Walesa – poljska kinematografija pa je sočasno pričela doživljati enega svojih ustvarjalno najsilovitejših obdobij, ko je poljski film z avtorji, kot sta Krzysztof Kieślowski na eni strani in na drugi Agnieszka Holland, zaslovel na vseh koncih sveta. In prav ta dva filmska ustvarjalca nam v svojih delih morda še na najlepši in najbolj nazoren način razkrijeta tako skupno duhovno-idejno izhodišče tedanjih ustvarjalcev kot tudi izrazito raznolikost v pristopih k izbranim temam ter raznovrstnost oblikovnih postopkov. Kieślowski je namreč z večino svojih filmskih del – od zgodnjih, kot sta Slučaj in Amater, prek kasnejših, kot sta na primer kapitalna filmsko-televizijska »serija« Dekalog in preprosto sijajni Dvojno Veronikino življenje, pa vse do njegovega komercialnega in ustvarjalnega vrhunca, trilogije Tri barve (Bela, Modra, Rdeča) – pripovedoval intimne zgodbe posameznikov, preprostih, pogosto celo marginaliziranih ter predvsem v ničemer izstopajočih posameznikov, ki pa jih je prek njihove pristne in avtentične življenjske izkušnje, očiščene in povzdignjene na raven univerzalnega, spremenil v zgodbe slehernika, konkretnega, a simbolno nabitega lika, v katerem se je lahko prepoznal prav vsak. Na drugi strani pa je njegova kolegica, Agnieszka Holland – poleg Francozinje Agnès Varda morda celo najbolj znana filmska ustvarjalka današnjega časa – v svojih delih ubrala skoraj diametralno nasprotno pot. Najsi pogledamo eno njenih prvih del, sijajno delo Evropa Evropa, ali pa zadnje, izvrstnega Šarlatana, v obeh povsem razločno vidimo, da Agnieszka s prepletom intimnih zgodb večjega ali manjšega števila izbranih likov, s tkanjem njihovih vsakdanjih peripetij, njihovih želja in stremljenj, prav tako pa tudi idej in razmislekov vedno znova ustvarja mogočno in osupljivo fresko nekega časa – pa naj gre za nacistično Nemčijo tik pred 2. svetovno vojno (Evropa Evropa) ali pa divje spreminjajočo se češko družbo iz obdobja pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej.

Zgodba
Film, postavljen na ozadje dveh svetovnih vojn in treh režimov, je epska in hkrati intimna zgodba o nekoč slavnem češkem zdravilcu in zeliščarju Janu Mikolášku (1889–1973), ki je s svojo neobičajno metodo zdravil tako reveže kot nacistične veljake in komunistične oblastnike, dokler ga niso slednji razglasili za šarlatana in postavili pred sodišče.