2022

Krt (El agente topo, Čile/ZDA/Nemčija/Nizozemska/Španija, 2020, barvni, 84 min.)

Nenavadna mešanica dokumentarca in detektivke, polna humorja, topline in slikovitih likov, nam pokaže, da nikoli ni prepozno za nove izzive in nova prijateljstva. Film je navdušil festivalska občinstva ter prejel nominacijo za oskarja za najboljši dokumentarec.

Režija: Maite Alberdi
Scenarij: Maite Alberdi
Fotografija: Pablo Vadés
Glasba: Vincent van Warmerdam
Montaža: Carolina Syraquian
Igrajo: Sergio Chamy, Romulo Aitken, Marta Olivares, Berta Ureta, Zolia Gonzalez, Petronila Abarca, Rubira Olivares
Produkcija: Sutor Kolonko Filmproduktion (Nemčija), Volya Films (Nizozemska), Malvalanda (Španija), Micromundo Producciones (Čile), Motto Pictures (ZDA)
Festivali, nagrade: San Sebastián 2020: nagrada občinstva za najboljši evropski film; Lima 2020: nagrada občinstva za najboljši film; Sundance 2020; Miami 2020; Stockholm 2020; Bergen 2020; Tel Aviv 2020; Zagreb (ZagrebDox) 2021; in nagrade številnih strokovnih združenj
Distribucija: Demiurg

Zanimivosti
Poklic zasebnega detektiva povečini povezujemo s knjigami oziroma filmi, zaradi česar ga dojemamo predvsem kot domišljijski lik. Mnogi zaradi tega sploh ne vemo, da zasebni detektivi tudi zares obstajajo, da je tudi njihovo delovanje podvrženo državni regulativi in da imajo tako kot ostali poklici svoja združenja, svoja pravila in merila, po katerih se ocenjuje njihova uspešnost v poklicu. Maite Alberdi je priznala, da tudi sama ni prav veliko vedela o tem poklicu. Zato je v procesu predpriprave in raziskav tesneje sodelovala z Rómulom, zasebnim detektivom, ki je privolil v njen predlog, se vključil v projekt, ona pa je postala kar njegova asistentka. Ker se je nekaj tednov pred začetkom snemanja poškodoval Rómulov redni sodelavec, za katerega je bilo predvideno, da se bo pod krinko upokojenca preselil v dom za ostarele, sta se z Rómulom lotila priprave in izvedbe avdicije za novega pomočnika. In tako se je pred njima, ko sta že skoraj obupala, da bosta dobila primerno osebo, pojavil Sergio. Maite je v trenutku vedela, da je pravi. Še več – njuno srečanje je opisala kot »ljubezen na prvi pogled«, saj jo je Sergio povsem očaral. Bil je očarljiv, spontan, prijazen, zabaven, inteligenten. Bil je celo eden redkih moških, kar jih je spoznala, ki je govoril o svojih čustvih. Pravi, da jih je naučil, kako napačno je, če ljudi sodimo površno, kako si nikoli ne smemo postavljati mej, če si prej ne omogočimo, da nas te izzovejo, kako moramo ostati odprti za nove izkušnje. Sergio je skoraj dobesedno rušil čisto vse stereotipe, na eni strani o starih ljudeh, na drugi o zasebnih detektivih. Zato je bil naravnost idealna izbira za avtorico dokumentarnega filma. Vse njegove krasne lastnosti so kmalu opazili tudi drugi stanovalci doma. In ker so bile resnične, avtentične, tako kot sam Sergio, so se zasebni detektiv Sergio in s tem filmska produkcija znašli v manjših težavah …

Zgodba
Rómulo je zasebni detektiv v srednjih letih. Nekega dne se pri njem oglasi potencialna stranka, ki jo skrbi, da se v domu, v katerem je njegova mama, dogajajo številne nepravilnosti. Počuti se nemočnega, saj brez konkretnih dokazov ne more ukrepati, zato Rómula prosi, naj mu priskrbi trdnih dokazov o nepravilnostih, ki se dogajajo v domu za ostarele. Rómulo nalogo sprejme, a povsem jasno mu je, da si je s tem nakopal težave. Kot izkušen detektiv ve, da bi dokaze o tovrstnih nepravilnostih v nekem okolju lahko pridobil le tako, da bi bil za to okolje »neviden«. Sam pa v domu za ostarele kot skoraj mladenič – če se primerja z večino, ki prebiva v njem – tak preprosto ne more biti. Zato pripravi avdicijo, na katero vabi z oglasom: »Iščemo moškega, starega prek 80 let, biti mora samostojen, dobrega zdravja, diskreten in vešč novih tehnologij.« Na koncu izbere Sergia, ki ima vse zahtevane lastnosti in ga takoj pošlje v akcijo. Kmalu se izkaže, da ima Sergio celo preveč dobrih lastnosti. Pravzaprav mu grozi, da bo nalogo zašuštral zaradi ene same samcate, sicer zelo cenjene lastnosti – izjemne prijaznosti in ljubeznivosti.