2022

Sol solza (Le sel des larmes, Francija/Švica, 2020, črno-beli, 100 min.)

Pripoved o romantičnih pustolovščinah mladega mizarskega vajenca in njegovem razmerju z očetom. Črno-bela miniatura mojstra Philippa Garrela je svetovno premiero doživela na lanskem Berlinalu.

Režija: Philippe Garrel
Scenarij: Jean-Claude Carrière, Arlette Langmann, Philippe Garrel
Fotografija: Renato Berta
Glasba: Jean-Louis Aubert
Montaža: François Gédigier
Igrajo: Logann Antuofermo (Luc), Oulaya Amamra (Djemila), André Wilms (Lucov oče), Louise Chevillotte (Geneviève), Souheila Yacoub (Betsy), Martin Mesnier (Paco), Teddy Chawa (Jean-René), Aline Belibi (Alice)
Produkcija: Rectangle Productions, Close Up Films, Arte France Cinéma (Francija), Radio Télévision Suisse, SRG SSR (Švica)
Festivali, nagrade: Berlin 2020; San Sebastián 2020; Faro 2021. Film je šele dodobra začel svojo festivalsko pot.
Distribucija: FIVIA – Vojnik

Zanimivosti
Philippe Garrel se na prvi pogled zdi eden tistih, ki se nikakor ne znajo prilagoditi spremenjenim razmeram sodobnega sveta. Avtorsko se je oblikoval v času, ko je bil filmski trak čaščen kot svojska relikvija, kot sveti gral vseh, ki so svoje življenje zapisali filmu. A spomniti se moramo, da je bil to tudi čas novovalovskega gibanja, gibanja, ki je rušilo tradicijo in zagovarjalo nastop sprememb. Kdo je torej Philippe Garrel danes: ujetnik svojega časa ali še vedno ustvarjalec z vizijo? Zdi se, da je odgovor pogojen s tem, kako vidimo oziroma gledamo njegove filme. Če v njih prepoznamo nostalgično obujanje nekega drugega časa, bomo Garrela verjetno obdolžili, da je pozabil na svoje novovalovske korenine. Če pa v njih vidimo poklon mojstrom ali mojstrovinam, ki jih čas potiska v pozabo – pa naj bodo to mojstri starih obrti ali pa postopki, ki jih je mogoče doseči samo z uporabo »zastarele tehnologije«, črno-belega filmskega traku – pa mu preprosto moramo priznati, da je osamljeni junak našega časa.

Zgodba
V želji, da bi se izšolal za mizarja, Luc prispe v Pariz. Tavajoč po mestu spozna Djemilo, ki mu priskoči na pomoč ter ga očara s svojo sramežljivostjo in nedolžnostjo. Prepustita se čutni romanci, ki jo prekine Lucov odhod domov k očetu. Tam sreča nekdanje dekle Geneviève, med njima vzplamti stara ljubezen in Djemila je pozabljena. Ko dobi priložnost za šolanje na prestižni mizarski šoli, Luc pozabi na Geneviève in se preseli v Pariz. Tokrat spozna Betsy; ta v njegov svet vnese vonj po svobodi, ki jo s svojo širino ponuja tudi francoska prestolnica.