2018

Dan osvoboditve
(Liberation Day, Norveška, Latvija, Velika Britanija, Slovenija, 2016, barvni, 100 min.)

Režija: Morten Traavik, Uġis Olte
Fotografija: Valdis Celmiŋš, Sven-Erling Brusletto
Montaža: Gatis Belogrudovs, Uġis Olte
Nastopajo: Boris Benko, Tomaz Čubej, Milan Fras, Janez Gabric, Komite za kulturne odnose Demokratične ljudske republike Koreje, Slavoj Žižek
Produkcija: VFS Films, Traavik.info
Distribucija: Demiurg

Zgodba
Glasbeni dokumentarec o zgodovinskem koncertu skupine Laibach v Severni Koreji. Na presenečenje vsega sveta je kultna skupina Laibach postala prvi zahodni rock bend, ki je nastopil v Severni Koreji. Kim Džong-un se je namreč odločil podariti koncert Laibacha svojemu ljudstvu v imenu slavljenja obletnice osvoboditve od japonskega imperializma. Ob srečanju s strogo ideologijo in kulturnimi razlikami se glasbena skupina sooča z visoko stopnjo cenzure, preden jo spustijo pred občinstvo, ki se še nikoli ni soočilo z alternativnim rokenrolom. Kmalu se pokaže, da Severnokorejci nimajo najosnovnejše opreme za izvedbo koncerta, ki je, še preden je izveden, postal zgodovinskega pomena. Cel film je posnet v duhovitem, a melanholičnem vzdušju.

Komentar
»Precejšen del komičnega učinka te potencialne vabe za množice temelji na trčenju dveh zelo različnih vrst kulturne ekscentričnosti. A film, poln ostrih komentarjev o diplomaciji in cenzuri v državi, ki je za številne še vedno skrivnost, je več kot le zabavna kurioziteta. /…/ Traavik – umetnik in koncertni impresarij s skrbno pristriženimi brčicami ter glavni pobudnik neverjetnega obiska benda v Pjongjangu – je s svojimi neutrudnimi poskusi, da bi uskladil načrtno ekscentrično podobo skupine z ostrimi birokratskimi zahtevami Kim Jongove administracije, čudna in ganljiva figura. /…/ Njegova mešanica trdne odločnosti in prikritega humorja je prepričljiva; dlje ko trajajo vaje, ki jih z nenehnimi pritožbami ovirajo neizprosni gostitelji, bolj se zdi koncert podoben nadrealističnim sanjam, ki jih je on sam obudil v življenje.«
Guy Lodge, Variety

Izjava avtorja
»Mislim, da je Laibach edini bend, ki mu lahko uspe kaj takega [komunicirati s severnokorejskim režimom]. Kdo drug bi znal rokenrol združiti z glasbenim slogom, ki je blizu Severni Koreji? To je seveda poglavitni razlog, da sem izbral to skupino. Tamkajšnji ljudje česa podobnega še niso videli, hkrati pa zunanja podoba zasedbe, njihova zgodovina, ikonografija in seveda glasba vključujejo elemente, ki so jim znani. Ne le vojaške bobne in pompozne, bombastične orkestralne aranžmaje, ampak tudi besedila. Ko poslušamo njihovi pesmi Life is Life in One Vision /…/, se nam zdi, kot bi brali program Korejske delavske partije: 'When we all feel the power, we all give the best' ali 'One heart one soul just one solution'. /…/ Najlepše pri vsem tem je, da je Laibach presenetljiva, hkrati pa tudi precej logična izbira za prvi zahodni bend, ki je kadarkoli igral v Severni Koreji. Tudi to je paradoks. Zelo sem ponosen, da sem dogodek pripeljal v sistem, ki ni ravno navdušen nad paradoksi.«
Morten Traavik, režiser