SUBURRA, r. Stefano Sollima (Italija, Francija, 2015)
Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica
Suburra
(Suburra, Italija, Francija, 2015, barvni, 130 min.)
Režija: Stefano Sollima
Scenarij: Carlo Bonini, Giancarlo de Cataldo, Stefano Rulli, Sandro Petraglia (po istoimenski literarni predlogi Carla Boninija in Giancarla de Catalda)
Fotografija: Paolo Carnera
Glasba: Pasquale Catalano
Montaža: Patrizio Marone
Igrajo: Pierfrancesco Favino (Filippo Malgradi), Greta Scarano (Viola), Jean-Hugues Anglade (kardinal Berchet), Alessandro Borghi (št. 8), Elio Germano (Sebastiano), Giulia Gorietti (Sabrina), Claudio Amendola (Samuraj), Lidia Vitale (žena Malgradija)
Produkcija: Cattleya, Rai Cinema, La chauve souris
Festivali, nagrade: nagrade berenice 2016: nagrada berenikini lasje za najboljšo scenografijo; nagrade italijanskega sindikata filmskih kritikov 2016: srebrni trak za najboljšo scenografijo (Paki Meduri), srebrni trak za najboljšo stransko igralko (Greta Scarano); Tokio 2016; Sydney 2016; Melbourne 2016; Perth 2016; München 2016; Nova Zelandija 2016
Povprečna ocena občinstva: 4
Povprečna ocena kritike: 4,5
Distribucija: FIVIA – Vojnik
Zanimivosti
Suburra ni nobeno mestece današnje Italije ali neki izmišljeni izraz za z mafijo prežeta predmestja južnoitalijanskih mest. Izraz izhaja iz časov antičnega Rima, v katerem so tako poimenovali po površini nadvse obsežno in gosto naseljeno četrt antičnega Rima, ki se je raztezala od vznožja rimskih gričev Qurinale in Viminale pa vse do vznožja najvišjega in najbolj obsežnega med sedmimi rimskimi griči, Esquilina. Tu, v »dolini«, med nekaterimi najpomembnejšimi rimskimi spomeniki in na drugi strani sedeži najpomembnejših rimskih javnih služb, je v bedi in umazaniji živel mestni lumpenproletariat. Zato ima izraz suburra še danes v pogovornem jeziku splošni pomen razuzdanega in razvpitega kraja, prizorišča kriminala in nemoralnosti.
Zgodba
To je zgodba o tesnih vezeh med organiziranim kriminalom in politiko v Rimu leta 2011. Gangster, znan pod vzdevkom Samuraj, bi se rad polastil priljubljenega obmorskega predmestja Rima in ga počasi spremenil v novi Las Vegas. Poveže se s krajevnimi mafijskimi šefi, ki pozabijo na svoje stare zamere in se odločijo sodelovati pri tem ambicioznem načrtu, ki bi vsem lahko prinesel veliko koristi. Vsi se zavedajo, da bo treba pridobiti podporo mestnih politikov, a to v preteklosti še nikoli ni bil prav poseben problem, saj jih je večina pohlepnih in nemoralnih, zato jih s primerno podkupnino ni težko pridobiti na svojo stran. Toda načrt se prične nepredvidoma zapletati, in to celo s hudimi posledicami. Nastali položaj poskuša izkoristiti Manfredi, vodja skupine ciganov, ki si želi, da bi si v svetu organiziranega kriminala izboril svoj prostor in se povzpel čim više, ne glede na ceno, ki bi jo za to moral plačati.
Komentar
»Suburra je zadihani, nervozni, somračni, apokaliptični noir: papež Benedikt ravno sestopa, Berlusconi odstopa, Rim utaplja srdit naliv, Suburra, rimski kvartir, sicer starodavno stičišče visoke politike in nizkih nagonov, pa izgleda kot babilonski stolp, v katerem skušajo politiki, gangsterji, oderuhi, špekulanti, oportunisti, primahuni, eks teroristi, kšeftarji in džankice, ki jih kot posrednik povezuje Samuraj (Claudio Amendola), lokalni gangster, svoje vnetljive interese spremeniti v Las Vegas. Suburra, hladnokrvni twister, je vivisekcija korupcije, ki je ne bi izpral sodni dan, pohlepa, ki pije kri, moralnega hazarda, ki bi iztiril stoletje, navzkrižij interesov, ki jih preplavlja navzkrižni ogenj podzemlja, in ekstremne noči sveta, v kateri vsi nestrpno čakajo, da se bo rodilo nekaj starega, ne pa novega.«
Marcel Štefančič, jr., Mladina
»Režiser serije Gomora Stefano Sollima je ustvaril izjemno mafijsko dramo, ki se vrti okoli rimske politične in kriminalne elite. Drzen in brutalen italijanski triler.«
Peter Bradshaw, The Guardian
»Smrt zaradi mamil in prostitucija sta bili redko tako glamurozni kot v napetem trilerju, s katerim nam Stefano Sollima postreže po prvencu Vsi policaji so barabe. Celo v deželi Bunga Bunga se lahko zgodi, da se ženska izkaže za sposobno lastnega razmišljanja in ukrepanja.«
Tara Brady, The Irish Times
Izjava avtorja
»Na projektu smo resda pričeli delati že pred časom, a mislim, da njegova aktualnost ni časovno zamejena, pač pa izhaja prej iz samega žanra, ki smo ga izbrali za formalni okvir, iz dejstva, da gre bolj za alegorično kot realistično pripoved. Gre za zgodbo o zlorabi oblasti, ki z enako silovitostjo deluje danes, kot bo delovala tudi čez dvajset let. /…/ Sam sem prepričan, da sta pri filmski pripovedi pomembni predvsem dve zadevi: scenaristični tekst in igralci. Projekta, v katerem ta elementa ne bi bila dodelana do potankosti, se ne bi nikoli lotil. Tudi zato od sodelavcev terjam, da v izbor igralcev vložijo vse in še več. Poiskati namreč moramo nadarjene igralce, najprimernejše za naše like, pa čeprav še zdaleč niso uveljavljeni igralci. A tudi na tiste že uveljavljene ne smemo pozabiti. Igralska ekipa mora biti vedno organsko sestavljena in brez vnaprejšnjih podeljevanj statusa zvezdnikov.«
Stefano Sollima, režiser
Režiser
Stefano Sollima se je rodil leta 1966 v Rimu. Sollima v nasprotju z večino svojih kolegov sovrstnikov nima formalne filmske izobrazbe, pač pa je prav vse svoje znanje pridobil neposredno na filmskih prizoriščih, saj je že od mladih nog spremljal svojega očeta, Sergia Sollimo, režiserja nekoč nadvse priljubljene serije o Sandokanu. Sprva je posnel nekaj ne najbolj opaženih kratkometražnih filmov, se nato posvetil delu snemalca in snemal za številne svetovne TV-postaje (predvsem ameriške), konec 90-ih let pa pričel za italijansko nacionalno TV RAI snemati žajfnice (Un posto al sole, 1999) ter nato tudi krimi nadaljevanke (La squadra, 2003–2007). Pri tem je brez večjih uspehov vztrajal vse do leta 2008, ko je končno lahko uresničil projekt, ki mu je blizu: TV-serijo Romanzo criminale, ki je naletela na ugoden kritiški odziv. Uspeh mu je omogočil, da se je lotil režije svojega celovečernega prvenca, filma ACAB – All Cops Are Bastards, in kmalu zatem še TV-serije Gomora – La serie, ki je jahala na izjemnem uspehu Garronejevega istoimenskega filma. Suburra je njegov drugi celovečerni film.