2018

Dunkirk
(Dunkirk, ZDA, Velika Britanija, Francija, Nizozemska, 2017, barvni, 106 min.)

Režija: Christopher Nolan
Scenarij: Christopher Nolan
Fotografija: Hoyte Van Hoytema
Glasba: Hans Zimmer
Montaža: Lee Smith
Igrajo: Tom Hardy (Farrier), Cillian Murphy (tresoči se vojak), Kenneth Branagh (komandant Bolton), Mark Rylance (g. Dowson), Harry Styles (Alex), James D'Arcy (polkovnik Winnant), Aneurin Barnard (Gibson), Jack Lowden (Collins), Fionn Whitehead (Tommy), Barry Keoghan (George)
Produkcija: Syncopy, Warner Bros., Dombey Street Productions, Kaap Holland Film
Festivali, nagrade: London 2017
Povprečna ocena občinstva: 4
Povprečna ocena kritike: 4,5
Distribucija: Blitz Film & Video Distribution

Zanimivosti
Le malokdo je pričakoval, da se bo Nolan, eden najuspešnejših sodobnih hollywoodskih režiserjev, po nizu fantastičnih in znanstvenofantastičnih uspešnic (od trilogije o Vitezu teme prek Izvora pa vse do Medzvezdja) usmeril v zgodovino, v resnični dogodek, ki je imel eno ključnih vlog v drugi svetovni vojni: evakuacijo britanskih vojakov iz francoskega obalnega mesteca Dunkerque. A ta dogodek, ki s čisto vojaškega vidika ni bil ravno zmaga, temveč umik, ga je menda preganjal že od otroštva. Pa vendar, kljub temu in kljub dejstvu, da se je pri snovanju zgodbe v največji možni meri oprl na priznanega svetovalca za zgodovinska dejstva, na Joshuo Levina, avtorja znamenite knjige Forgotten voices of Dunkirk, ne gre pričakovati klasične zgodovinske drame. Nasprotno, njegova vizija Dunkirka je izrazito filmska, pristni kinematografski dogodek, ki gledalca silovito pograbi in povleče v svoj svet. Pri takem pristopu pa je tudi poraz moč prikazati kot veličastno zmago.

Zgodba
Maj 1940, druga svetovna vojna. Nacisti so obkrožili francosko pristaniško mesto Dunkirk (Dunkerque) in z letaki tamkajšnjim prebivalcem in vojakom napovedujejo njihov na videz brezupen položaj. Zaradi sovražne vojske na eni strani in morja na drugi strani se zdi, kot da ni možnosti za preživetje. Toda v Veliki Britaniji pripravljajo drzno reševalno akcijo, v uspeh katere sprva verjame zelo malo posameznikov. Kljub temu pa se nekaj pogumnih moških poda v boj, da bi rešili svoje tovariše. Na plažah pred Dunkirkom namreč 400.000 mož čaka na njihovo pomoč.

Komentar
»V Nolanovem Dunkirku – babilonsko mozaičnem, ledeno nelinearnem, morasto distopičnem, intenzivnem kot Sicario, kinetičnem in že kar panfilmskem, posnetem s perspektive morja, ribiške ladje (Mark Rvlance), neba, na katerem Tom Hardy tolče nemške lovce, in obale, kjer zavezniška vojska pod nemo taktirko Kennetha Branagha agonično čaka na odrešilne rušilce – izgleda kot Titanik. /…/ Christopher Nolan ustvari šekspirjanski Grand Guignol, v katerem nihče ne ve, kaj se dogaja, a je vsem jasno, da tisti, ki bodo to preživeli, ne bodo nikoli več povsem pri sebi. Dunkirk, ki vojne akte prikazuje kot filmske akte (film je vojna, vojna je film), izgleda kot totalni film, ki skuša izumiti svojo atomsko bombo.«
Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Ko gre za preživetje, ni junakov. Je pa nekaj junaških trenutkov, v katerih nastopijo britanski piloti v spopadu z nemškimi bombniki in lovci. Film namreč prepleta trojno dogajanje: na obali, na morju (utapljanje ladij, reševalne ribiške barke) in v zraku, in to veliko bolj prek situacij (strahotnih, pogumnih, obupanih, sebičnih in nesebičnih) kakor pa posameznih usod ali likov. Predvsem pa vse to počne na tako čutno nazoren način, tako masivno, fizično in mučno navzoče, kot da smo sami tam.«
Zdenko Vrdlovec, Dnevnik

»Nolan, ki je obrtniško mojstrstvo zlaganja zgodbe kot origamija prikazal že s trilerjem Memento, še preseže prejšnje dosežke, saj vzporedno spremljamo tri zgodbe, ki trajajo različno dolgo (teden, dan, uro), a se navezujejo in na koncu zaključijo v celoto. Igra je odlična, junaki pa predstavljeni povsem človeško, z omejenim prikazom izlivov panike, časti in junaštva, ki poudarijo, da je bila ta operacija – kot tudi vsaka vojna – kolektivni dosežek. Zgodba skoraj vsakega od izpostavljenih, povsem dodelanih, plastičnih, likov je namreč videti kot ena od mnogih v nepregledni množici na plaži, morju in v zraku.«
Igor Harb, Vikend

Izjava avtorja
»To je bila ena najmogočnejših zgodb v zgodovini človeštva, najboljši primer tekme s časom, ki je odločala med življenjem in smrtjo. Položaj je bil neizmerno napet. In s tem filmom smo si zadali nalogo, da občinstvo potopimo v to resničnost – z absolutnim spoštovanjem do zgodovine, a hkrati z določeno stopnjo silovitosti in, seveda, občutkom za razvedrilo.«
Christopher Nolan, režiser in scenarist

Režiser
Christopher Nolan se je rodil leta 1970 v Londonu. Že kot 7-letni otrok je z očetovo superosmičko pričel snemati svoje prve kratke filme. Vseeno se kasneje ni odločil za študij filma, pač pa angleške književnosti. Filma kljub temu ni opustil. Nasprotno, v času študija je vadil v tehnikah gverilske, nizkoproračunske produkcije. To znanje je s pridom uporabil pri realizaciji svojega celovečernega prvenca, noir srhljivke Following (1998), ki je že vzbudila pozornost festivalskih krogov. Dve leti kasneje pa se je lotil prelomnega filma svoje kariere: po lastnem scenariju (ta je priredba kratke zgodbe Jonathana Nolana) je posnel revolucionarni Memento (med drugim nominaciji za oskarja in zlati globus za izvirni scenarij ter za nagrado Ceha režiserjev Amerike za režijo), s katerim je navdušil tako kritiko kot tudi najširše občinstvo. Sledili so psihološka srhljivka Ne zapri oči! (Insomnia) z Alom Pacinom, srhljivka Skrivnostna sled (The Prestige), Batman: Na začetku (Batman Begins), Vitez teme (The Dark Knight), ki je deležen številnih nagrad (nominacije za nagrade Ceha režiserjev, Ceha scenaristov in Ceha producentov ter za kar osem oskarjev), in Vzpon viteza teme (The Dark Knight Rises), Izvor (Inception), ki mu prinese ponovno kopico nagrad (štirje oskarji in še štiri nominacije zanj, nagrada Ceha scenaristov, nominaciji za nagradi Ceha režiserjev in Ceha producentov) ter Medzvezdje (Interstellar). Dunkirk je njegov trenutno zadnji celovečerec.

...