2018

Mary Shelley (Mary Shelley, Velika Britanija, ZDA, Luksemburg, 2017, barvni, 120 min.)

Režija: Haifaa Al-Mansour
Scenarij: Emma Jensen, Haifaa Al-Mansour
Fotografija: David Ungaro
Glasba: Amelia Warner
Montaža: Alex Mackie
Igrajo: Elle Fanning (Mary Shelley), Douglas Booth (Percy Shelley), Tom Sturridge (Lord Byron), Bel Powley (Claire Clairmont), Ben Hardy (John Polidori), Stephen Dillane (William Godwin), Ciara Charteris (Harriet Shelley)
Produkcija: Sobini Films, Parallel Films, HanWay Films, Gidden Media, BFI Film Found
Festivali, nagrade: Toronto 2017; Torino 2017; Dubaj 2017; Göteborg 2018; Edinburg 2018; Neuchâtel 2018; Tribeca 2018
Povprečna ocena občinstva: 4
Povprečna ocena kritike: 4
Distribucija: Cinemania group

Zanimivosti
Mary Shelley vsekakor ni filmski biser, pa čeprav se dviga nad povprečje znotraj tovrstne, z mislijo na komercialni uspeh zasnovane projekte in čeprav se Elle Fanning resnično izkaže s svojo prepričljivo in nepretenciozno igro. Vseeno gre za eno pomembnejših del letošnjega filmskega leta. Razlogov je več. Najprej že samo dejstvo, da se znotraj produkcije, ki se udejanja kot industrijska panoga, še celo danes redko zgodi, da bi avtorstvo projekta zaupali osebi ženskega spola. Še močnejši argument je ime avtorice, ki je film zasnovala in dokončala: Haifaa Al-Masour je namreč tisto savdijsko dekle, ki ji je pred leti s prvencem Zeleno kolo (2012) uspelo nekaj, kar se je še dolgo zdelo nemogoče – v skrajno konservativni, tradicionalistični in v določenem pogledu mizogini družbi, savdski, je kot dekle prevzela vodenje projekta (ne v gospodinjstvu, na kar so sicer omejene) in pri tem vodila moške! S svojim prvim delom na zahodu, pričujočo biografijo avtorice enega temeljnih del svetovne fantastične literature, Frankensteina, pa se je lotila razmisleka, zakaj je njena osebna izkušnja – zakaj se moški še danes bojijo žensk in jih zato onemogočajo – še danes bolj ali manj univerzalna.

Zgodba
Šestnajstletna Mary dneve preživlja med prebiranjem zgodb o duhovih in sanjarjenjem na grobu svoje matere, slovite pisateljice in borke za ženske pravice Mary Wollstonecraft. Nekega dne na zabavi spozna enaindvajsetletnega Percyja Shelleyja, takrat že uveljavljenega pesnika – in zloglasnega ženskarja. Ker Maryjin oče, znameniti anarhistični filozof William Godwin, ne odobrava hčerine zveze s poročenim moškim, Mary s Percyjem pobegne od doma, s seboj pa vzame še polsestro Claire. Divja spirala veseljačenja, revščine in nebrzdanih strasti doseže vrhunec v švicarski vili ekscentričnega lorda Byrona, kjer se Mary sooči s svojimi demoni in spočne Frankensteina.

Komentar
»Film Mary Shelley, gracilna kostumska drama, žensko zgodovinsko osamo diagnosticira skozi prikaz druženja angleških romantičnih pesnikov. Režiserka nedotakljive genije prikaže kot antijunake – zapite, zdolgočasene, črnosrčne sleparje, ki živijo na tuj račun in na zavajanju nežnih punc gradijo kult genija, zahodnega alfamoškega. Znane vzorce žanra odromantizira, razgali kostumsko dramo kot kolaborantko z zgodovino, razpraska oči moškemu pogledu nase in evropsko romantično sliko začini z vonjem po gnilobi, po kateri se vonj zakadi vse do Zaljubljenega Shakespeara (Shakespeare in Love, 1998, John Madden) in njegovih kolegov. Ko kamera usmerja pogled v te fante, postavlja isto vprašanje kot Aronofsky v grozljivki Mati!: 'Kako osamljena je morala biti ženska ob teh genijih?' No, Ana Jelovšek bi verjetno samo utrujeno zavzdihnila.«
Nadina Stefančič, Ekran

»Mary Shelley je razkošen spektakel, prepojen z barvami in visceralno močjo narave, s čutnostjo mladih ljubimcev ter silovitimi občutki izgube in izdajstva. Predvsem pa gre za film o idejah, ki se (vsaj deloma) izogne obrabljenim klišejem zgodovinske drame /…/.«
Deborah Young, The Hollywood Reporter

»Film je dobrodošla platforma za izjemni talent Elle Fanning /…/. Kemija med Fanningovo in Boothom je osupljiva, Bel Powley, ki jo poznamo iz filma Kako sem izgubila nedolžnost (The Diary of a Teenage Girl), pa tankočutno upodobi ekscentrično Maryjino polsestro. Režiserka spretno prikaže divje križarjenje te nadomestne družine med veseljačenjem, obupom in navdihom.«
Jason Bailey, The Village Voice

Izjava avtorice
»Priznati moram, da sem bila sprva skeptična. Mislila sem, da mi bo zgodba Mary Shelley zelo tuja, saj sta obdobje in prizorišče tako daleč od sveta, v katerem se počutim doma. A takoj ko sem prebrala scenarij, sem začutila povezanost z njo. Odraščala je v zelo konservativni kulturi, kjer je bila vloga žensk strogo določena, priložnosti pa izjemno omejene. Vendar je premagala ovire in napisala zgodbo, ki še danes razvnema domišljijo bralcev. Všeč mi je, da se je odločila napisati knjigo, ki je bila tako daleč od tistega, kar je v ženski literaturi veljalo za ‘sprejemljivo’. Poleg tega je ustvarila žanr – znanstveno fantastiko –, v katerem še danes prevladujejo moški. /…/ Življenjska zgodba Mary Shelley nam zveni tako znano, ker je njen velik del alegorično končal v Frankensteinu. Osnovno zgodbo vsi poznamo, a pisateljičina življenjska pot razkrije številne plasti in globlje filozofske prvine, ki nam pomagajo razumeti, zakaj je knjiga tako privlačna.«
Haifaa Al-Mansour, režiserka in koscenaristka

Režiserka
Haifaa Al-Mansour je na Ameriški univerzi v Kairu diplomirala iz literature, na Univerzi v Sydneyju pa magistrirala iz filmskih študij. Njen prvenec Zeleno kolo (Wadjda, 2012) se je v zgodovino zapisal kot prvi celovečerec, v celoti posnet v Savdski Arabiji, in hkrati prvi savdski film, ki ga je posnela ženska. Zgodba o deklici, ki v konservativnem okolju preizkuša meje dovoljenega, je po premieri v Benetkah požela številne kritiške pohvale ter nagrade občinstev, leta 2014 pa smo si jo lahko ogledali tudi na rednem programu Kinobalona. Mary Shelley je režiserkin prvi projekt v angleškem jeziku.