2018

Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč (Don't Worry, He Won't Get Far on Foot, ZDA, 2018, barvni, 113 min.)

Režija: Gus Van Sant
Scenarij: Gus Van Sant (po knjižni predlogi Johna Callahana)
Fotografija: Christopher Blauvelt
Glasba: Danny Elfman
Montaža: Gus Van Sant, David Marks
Igrajo: Joaquin Phoenix (John Callahan), Jonah Hill (Donnie), Rooney Mara (Annu), Jack Black (Dexter), Tony Greenhand (Tim), Beth Ditto (Reba), Mark Weber (Mike), Kim Gordon (Corky), Udo Kier (Hans)
Produkcija: Amazon Studios, Iconoclast, Big Indie Pictures, Anonymous Content
Festivali, nagrade: Sundance 2018; Berlin 2018; San Francisco 2018; Sydney 2018; Seattle 2018
Povprečna ocena občinstva: 4,5
Povprečna ocena kritike: 4,5
Distribucija: Cinemania group

Zanimivosti
Nedvomno je prav Gus Van Sant tisti, ki je od J. Jarmusha prevzel štafetno palico najbolj odpiljenega in dosledno nepredvidljivega kapitana ameriške neodvisne filmske scene, skratka prvega med indieji. Toda če je bilo to pri Jarmushu očitno že na prvi pogled, pa Van Santa preprosto ni mogoče tako hitro uokviriti. V nasprotju z Jarmushem, ki je svojo nekonvencionalno in brezpogojno neodvisno filmsko dušo izražal predvsem na formalni ravni in jo s tem naredil hitro opazno, pa pri Van Santu take deklarativne izpovedi neodvisnosti ni. Celo nasprotno: na trenutke se zdi, da bi Van Santu lahko očitali celo koketiranje s Hollywoodom in mainstreamsko produkcijo. Kakor koli, naj drži tako to, da Van Sant rad uporabi največje hollywoodske zvezdnike (N. Kidman, M. Damon, B. Affleck, K. Reeves, J. Phoenix), kot tudi dejstvo, da so njegova dela zelo komunikativna in odprta, prijazna do gledalca, da pa s svojim izborom tem (vsebin, ki se jim sicer večina ostalih raje izogiba) in brezkompromisnim seciranjem in analiziranjem teh radikalno zavrača načela mainstreamske produkcije. Že satira Ženska za umret, v kateri se je kot eden prvih lotil kritične obravnave senzacionalističnih tendenc v novinarstvu, nas je opozorila na tako naravo njegovega dela, z Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč, ki je bolj kot biografski portret invalidne osebe poglobljena in prodorna analiza zasvojenosti, pa odločno potrdi, da bo na tej poti vztrajal.

Zgodba
Potem ko zabušant in alkoholik John Callahan v avtomobilski nesreči skoraj izgubi življenje, pristane za vse življenje priklenjen na voziček. Kljub nesreči, ki ga je doletela, pa se noče odreči alkoholu. K zdravljenju ga vzpodbudita njegovo dekle (Rooney Mara) in karizmatični sponzor (Jonah Hill), ki vodi klub anonimnih alkoholikov. Tako John sčasoma odkrije svoj dar – risati začne prodorne, smešne, žgečkljive in politično nekorektne časopisne karikature, s čimer doseže širšo prepoznavnost. To mu vlije novih moči in začne drugače gledati na življenje.

Komentar
»Največji adut Van Santovega filma je, da se tudi brez topoumne naivnosti uspe izogniti breznu fatalizma. Jasno je, da si Callahan po prometni nesreči, v kateri je zaradi na smrt pijanega voznika (Jack Black) v hipu postal tetraplegik, želi umreti: prestajati mora neizmerne bolečine, zdravniško osebje mu ne nudi pretirane opore, bližnjih prijateljev ali družine pa nima. Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč, sicer ne more biti zgodba o čudežnem ozdravljenju (ilustrator je bil do smrti privezan na voziček), je pa lahko zgodba o okrevanju: pokaže, da poškodba hrbtenice ne pomeni samodejno konca vsega, zaradi česar je vredno živeti. Morda najsilovitejši prizor filma je ravno tisti, v katerem se Callahan, radosten zaradi svoje nove mobilnosti, manično vrtinči po bolnišničnem hodniku v svojem novem električnem vozičku. Ne skrbi, peš ne bo prišel daleč, se kljub svoji 'težki' temi in spodbudnemu sporočilu nekako izogne pastem saharinaste televizijske melodrame, obenem pa izkušnja ogleda ni tako deprimirajoča, kot bi morda lahko pričakovali.«
Ana Jurc, MMC RVT

»Eden Van Santovih najboljših, optimistična, grenko-sladka zadevica, ki v spomin prikliče ljubljence občinstva, kakršna sta Dobri Will Hunting in Forresterjevo razkritje.«
Peter Debruge, Variety

»Film je razorožujoče iskren in se kljub izraziti pozitivni naravnanosti ne boji pokazati strašljivih detajlov alkoholizma in zanikanja /…/. Callahanov dvig z dna sicer res poskrbi za nekaj pozornost vzbujajočih stranskih vlog za zvezdnike v zgodovinskih kostumih, a Van Santova odločitev, da ta proces prikaže kot skupinski, ni le humanistično presenečenje – njegov film je tudi občudovanja vredno neseksi in priča o komičnem potencialu treznjenja.«
Steve Macfarlane, Slant

Izjava avtorja
»Umetniki v nekem trenutku svojega življenja začnejo nekaj delati in se potem nikoli več ne ustavijo. Naj gre za urejanje cvetja, kuhanje ali snemanje filmov – preprosto ne morejo odnehati. Ta obsesivna energija je tisto, kar naredi umetnika. John na primer ni mogel nehati risati stripov. To je postal njegov glavni razlog za življenje in ni mu bilo jasno, zakaj niso vsi ljudje na svetu striparji. Zanj ni obstajalo nič drugega.«
Gus Van Sant, režiser in scenarist

Režiser
Gus Van Sant (rojen leta 1952 v Kentuckyju) je znan po filmih Mala Noche (1986, režiserjev prvenec), Drugstore kavboj (Drugstore Cowboy, 1989, z Mattom Dillonom), Moj mali Idaho (My Own Private Idaho, 1991, z Riverjem Phoenixom in Keanujem Reevesom), Ženska za umret (To Die For, 1995, zlati globus za Nicole Kidman in prva velika vloga za Joaquina Phoenixa), Dobri Will Hunting (Good Will Hunting, 1997, oskar za najboljši izvirni scenarij in nominacija za najboljši film), Gerry (s Caseyjem Affleckom in Mattom Damonom), Slon (Elephant, 2003, zlata palma in najboljši režiser v Cannesu), Zadnji dnevi (Last Days, 2005, izmišljena pripoved o zadnjih dneh Kurta Cobaina) in Milk (2008, oskar za najboljši izvirni scenarij in najboljšega igralca).