2018

Bravo!
(Aferim!, Romunija, Bolgarija, Češka, 2015, čb, 106 min.)

Režija: Radu Jude
Scenarij: Radu Jude, Florin Lăzărescu
Fotografija: Marius Panduru
Glasba: Antonie Pantoleon-Petroveanu, Trei Parale
Montaža: Catalin Cristutiu
Igrajo: Teodor Corban (Costandin), Mihai Comanoiu (Ionita), Cuzin Toma (Carfin), Alexandru Dabija (Iordache), Alberto Dinache (Tintiric), Aleksandru Dabija (bojar), Victor Rebengiuc (obrtnik), Luminita Gheorghiu (obrtnikova žena)
Produkcija: HI Film Productions, Klas Film, Endorfilm, EZ Film
Festivali, nagrade: Berlin 2015: srebrni medved za najboljšega režiserja; Peking 2015: nagrada tiantian za najboljšo fotografijo (Marius Panduru); Cork 2015: nagrada žirije mladih za najboljši celovečerni film; IndieLisboa 2015: velika nagrada mesta Lizbona za najboljši film, nagrada distributerjev; Namur 2015: nagrada zlati bayard za najboljšo fotografijo; Sofia 2015: nagrada mesta Sofia – posebna omemba
Povprečna ocena občinstva: 4
Povprečna ocena kritike: 5
Distribucija: FIVIA – Vojnik

Zanimivosti
Vlaška, del ozemlja današnje Romunije, kamor je postavljena zgodba filma, je na začetku devetnajstega stoletja doživljala velike družbene spremembe, ki pa so v zavest prebivalstva pronicale skrajno počasi. Med letoma 1828 in 1834 je ozemlje, ki je bilo prej pod vladavino otomanskega imperija, okupirala Rusija in po pokrajini sta se skupaj s francosko govorečo evropsko vojsko razširili tudi francoska moda in kultura. Toda medtem ko so mladi odhajali študirat v velika evropska mesta, je doma še vedno vladal svet tradicije in cerkvenih dogem, poln predsodkov, rasizma in izkoriščevalskih razmerij. Cerkev, ki so ji novonastala podjetja in trgovine prihajajočih Judov začele odžirati kruh, je o prišlekih širila zlonamerne zgodbe. Ženske so bile še vedno v nezavidljivem položaju – v primeru prešuštništva so bile denimo kaznovane le one, medtem ko so bili njihovim možem tovrstni 'grehi' hitro spregledani. Ne le to – možem je bilo celo dovoljeno na najbolj krute načine kaznovati ljubimce svojih žena. Najbolj degradirana, povsem brezpravna skupina pa so bili Romi, ki so bili na Vlaškem v tistem času sužnji in so osvoboditev dočakali šele leta 1856. Film Bravo! predstavi družbo, ki nepravičen družbeni red dojema kot nekaj 'naravnega' in 'od Boga danega'. Formalno, s svojo ikonografijo in z osnovno pripovedjo o možu postave, ki lovi zlikovca, da bi ga pripeljal pred obličje pravice, spominja na ameriški vestern, a vstopa tudi v kritični dialog z romunsko literaturo, saj velik del dialogov povzema po zgodovinskih virih in literaturi – tako ljudski kot avtorski.

Zgodba
Romunija, 1835. Lokalni bojar najame žandarja Costandina, da poišče pobeglega sužnja Carfina, ki naj bi onečastil njegovo soprogo. Constandin se skupaj s petnajstletnim sinom odpravi na nenavadno popotovanje, na katerem sreča pisano paleto likov različnih narodnosti in veroizpovedi – Turke, Ruse, Romune, Madžare; kristjane, Jude in Rome. Izkušen, kot je, kaj hitro najde ubežnika, ki se skriva skupaj z dečkom Tintiricom, in ga privede nazaj, da bi prejel zasluženo plačilo. Radu Jude skozi tragikomiko raziskuje pozno fevdalno obdobje svoje domovine, zaznamovano s suženjstvom Romov – temo, o kateri nihče ne želi govoriti, čeprav še vedno vpliva na družbene razmere današnje Romunije.

Komentar
»Ne le da je posnet na 35-milimetrski filmski trak, v črno-beli tehniki in 'staromodnem' slogu, marveč hkrati nastopa kot nekakšen križanec med klasičnim vesternom in filmom ceste, ki se pretežno mučne tematike loteva z dobršno mero obešenjaškega humorja. Vse skupaj je temeljito premišljeno in domišljeno, predvsem pa režijsko, igralsko ter vizualno vrhunsko izpeljano. /…/ Radu Jude nam slika svet, ki je z eno nogo še v 'naravnem stanju', v domala arhaičnem neredu, svet, kjer zakoni urejajo le najbolj temeljne odnose /…/, nasprotno pa je slika sama čudovito urejena, precizno strukturirana, s sijajno poudarjenimi kontrasti v upodabljanju človeške bede. Predsodki in sovražnost do drugih in drugačnih, ki se med pripovedjo včasih kažejo v naravnost burleskni obliki, se v sklepnem delu razkrijejo na najbrutalnejši način. Brez patetike, preprosto in boleče učinkovito.«
Bojan Kavčič, Vklop

»Bravo! se namreč prične v maniri največjih klasik žanra, z osamljenima jezdecema, ki po od sonca ožgani pokrajini preganjata domnevnega zlikovca. Kljub temu se Judejev film pravzaprav sploh ne oddalji od siceršnjega idejno tematskega horizonta romunskega novega vala. Jude pravzaprav njegove tendence le domiselno osveži in celo potencira. Z obratom v bolj oddaljeno poglavje romunske zgodovine se ne odreče refleksije aktualnih družbenih anomalij, prej nasprotno. V njem išče primarni izvor teh, v prvi vrsti netolerance na nacionalni ravni ter družbenih stereotipov, ki botrujejo stigmatizaciji določenih družbenih skupin, in hkrati obuja spomin na tabuizirano in zavestno pozabljeno obdobje romunske zgodovine. K temu dodajte zadržani, a žmohtni humor, izjemno režijo množičnih prizorov ter osupljivo črno-belo fotografijo. In kmalu se bo vsak gledalec zavedel, da gleda sodobno klasiko, pravo malo mojstrovino.«
Denis Valič, RA SLO – ARS (Gremo v kino)

Izjava avtorja
»Ko govorimo o preteklosti, pravzaprav govorimo o našem pogledu nanjo. Mislim, da ima film sposobnost pogleda na stvari z določene distance, lastnost, ki gledalcu dovoli objektivno gledišče o pripovedi in izoblikovanje lastnega mnenja.«
Radu Jude, režiser in soscenarist

Režiser
Radu Jude se je rodil leta 1977 v Bukarešti. Diplomiral je na filmski smeri Univerze za medije v Bukarešti. Po vrsti večkrat nagrajenih kratkih filmov in oglasov je leta 2009 posnel svoj celovečerni prvenec Najsrečnejše dekle na svetu (Cea mai fericitã fatã din lume), tragikomično pripoved o mladem dekletu, ki si v igri na srečo pribori nov avtomobil, kar pa vnese razdor v njeno družino. Film je bil nagrajen na festivalih v Sundanceu in Berlinu, videli pa smo ga tudi pri nas, tako v okviru festivala LIFFe kot na sporedu Kinodvora. Tri leta pozneje si je Jude za družinsko dramo Vsi v naši družini (Toată lumea din familia noastră), ki je bila premierno prikazana v okviru berlinskega Foruma, prislužil nagrado na sarajevskem festivalu, leta 2015 pa je v Berlinu za zgodovinsko dramo Bravo! prejel srebrnega medveda za najboljšo režijo. Lansko leto smo si na festivalu LIFFe lahko ogledali tudi njegov zadnji celovečerec Ranjena srca (Inimi cicatrizate), dramo o na smrt bolnem mladeniču, ki z močjo uma kroti telesno nemoč – film je bil nagrajen na festivalih v Locarnu in Mar del Plati.

...