2018

Izginotje
(Flaskepost fra P, Danska, Nemčija, Švedska, 2016, barvni, 112 min.)

Režija: Hans Petter Moland
Scenarij: Nikolaj Arcel (po literarni predlogi Jussija Adler-Olsena)
Fotografija: John Andreas Andersen
Glasba: Nicklas Schmidt
Montaža: Nicolaj Monberg, Olivier Bugge Coutté
Igrajo: Nikolaj Lie Kaas (Carl Mørck), Fares Fares (Assad), Jacob Oftebro (Pasgård), Pål Sverre Hagen (Johannes), Johanne Louise Schmidt (Rose Knudsen), Søren Pilmark (Marcus Jacobsen)
Produkcija: Zentropa Entertainments20, Det Danske Filminstitut, Film i Väst
Festivali, nagrade: nagrade bodil 2017: nagrada streaming (Hans Petter Moland); Edinburgh 2016; Sarajevo 2017; Beograd 2017
Povprečna ocena občinstva: 4
Povprečna ocena kritike: 5

Zanimivosti
Film Izginotje je že tretji iz serije ekranizacij izjemno priljubljenih romanov danskega pisatelja Jussija Adler-Olsena, ki se dogajajo na oddelku Q policijske postaje v Københavnu. Oddelek Q je bil ustanovljen posebej za ekscentričnega, mrkega Carla Mørcka, ki preživlja težke dni, potem ko je bil v strelskem obračunu ubit njegov kolega. Dodelijo mu odmaknjeno pisarno v kleti, kjer naj bi se ukvarjal s starimi nerešenimi primeri, in pomočnika Assada, na videz povsem nekvalificiranega in veri predanega sirskega izseljenca. Prvi trije romani so izšli tudi v slovenskem prevodu pod naslovi Komora, Fazanarji in Izginotje. Prvi dve deli iz serije romanov, Kvinden i buret (2013) in Fasandræberne (2014), je ekraniziral Mikkel Nørgaard, filma pa sta na Danskem dosegla izjemno gledanost.

Zgodba
Na danski policijski oddelek Q za neraziskane primere najditelj prinese skrivnostno sporočilo v steklenici. Izkaže se, da je s krvjo napisano pismo staro osem let in da ga je napisal otrok. Primer prevzameta mrki detektiv Carl Mørck in njegov sodelavec Assad. Detektiva ne slutita, da sta stopila na sled grozljivega primera psihopatskega morilca, v sršenje gnezdo verskega fanatizma in ugrabljenih otrok, katerih izginotja niso bila nikoli prijavljena.

Komentar
»Oddelek Q – okej, danska serija mračnih, morbidnih, anksioznih kriminalk, posnetih po romanih Jussija Adler-Olsena – je najboljše prihranila za konec, za apokaliptični finale neonoir trilogije (Ženska v kletki, Fazanarji, Izginotje), ki sta jo pilotirala depresivni, kaotični Carl Mørck (Nikolaj Lie Kaas) in umirjeni, urejeni Assad (Fares Fares), 'alkoholik in Arabec', ateist in vernik. /…/ Vera je strukturirana kot zarota, retorika rituala in žrtvovanja pa itak pride s terenom, ki je test tako za Mørckov melanholični nihilizem kot za Assadovo veselo vero, kajti vprašanje tu ni, kje je Bog (zakaj pušča, da se to dogaja?), temveč – kaj ima s tem Bog?«
Marcel Štefančič, jr., Mladina

»Izginotje je najtemačnejša in najbolj napeta ekranizacija romanov Jussija Adler-Olsena do zdaj. /.../ Hans Petter Moland prevzame vajeti iz rok Mikkela Nørgaarda, ki je solidno zrežiral prvi dve deli, in novi film vizualno povzdigne nad raven televizijskih dram o razvozlavanju starih policijskih primerov, s čimer mu podeli večjo globino.«
Michael Rechtshaffen, Los Angeles Times

»Lie Kass in Fares Fares imata dobro igralsko kemijo: prvemu nekako uspe narediti nepopustljivo zlovoljnost lika privlačno, drugi pa poskrbi za nekaj dobrodošle čustvene raznolikosti. Oba skupaj pa sta zaslužna, da z nestrpnostjo pričakujemo naslednje filmske pustolovščine oddelka Q.«
Frank Scheck, The Hollywood Reporter

»Izginotje je daleč najbolj temačna med zgodbami oddelka Q. V luči tako ogljeno črne serije je to kar zgovoren podatek. Za razliko od prvih dveh filmov, ki sta se odvijala med sencami in temo, se ta triler dogaja večinoma podnevi. In nekako je zaradi tega samo še bolj mučen.«
Ken Jaworowski, The New York Times

»Trilogija o oddelku Q /.../ spominja na franšizo Dekle z zmajskim tatujem Stiega Larssona: dogaja se v Skandinaviji in ima čemernega moškega protagonista, je nasilna, neizprosna in psihološko mučna. Toda njen antijunak, mrki policijski preiskovalec, uteleša tudi vero v individualno dobroto, ki bi morda lahko premagala temo.«
Leah Pickett, Chicago Reader

Izjava avtorja
»Želel sem posneti film, ki bi deloval kot zaključena celota in bi ga lahko gledali tudi tisti, ki likov ne poznajo od prej. /.../ V prejšnjih filmih je moral Assad počistiti za Carlom; vedno je bil le Carlov asistent, tu pa on vodi igro. On je tisti, ki izzove Carlov nihilistični pogled na življenje. On ga potegne iz bede in ga znova spravi v pogon. Če ju pogledamo kot par, lahko rečemo, da je Assad v njunem odnosu prej zastopal ženske kvalitete, tu pa je razmerje v veliki meri obrnjeno. /.../ Mislim, da ima humor svoje mesto tudi v zelo resnem filmu, vendar ga je treba uporabiti z občutkom. Ljudje najdejo humor tudi v najresnejših okoliščinah – v vojni ali v kakšnih drugih težkih situacijah. Zdi pa se mi pomembno, zlasti za ta film, da humor vznikne iz likov, ki v določeni situaciji prepoznajo nekaj absurdnega, smešnega. Carl je denimo ljudomrznik, zato si lahko privošči sarkastične opazke o religiji. /.../ Morda so skandinavski trilerji danes tako popularni zato, ker so umeščeni v kolikor toliko realistična okolja in ne v kak prenapihnjen, popolnoma abstrakten svet, obenem pa gre za zelo mračne zgodbe, ki se ne bojijo raziskati temnih kotičkov človeške duše.«
Hans Petter Moland, režiser

Režiser
Hans Petter Moland se je rodil leta 1955 v Oslu. Na kolidžu Emerson v Bostonu se je vpisal na študij filma, leta 1993 pa posnel svoj celovečerni prvenec Secondloitnanten. Za film Kjaerlighetens kjotere (1995) si je prislužil posebno omembo žirije na festivalu v San Sebastiánu. Njegovi celovečerci The Beautiful Country (2004), En ganske snill mann (2010) in Amaterji (Kraftidioten, 2014) so bili vsi uvrščeni v tekmovalni program Berlinala. Amaterje smo videli tudi pri nas, tako na festivalu LIFFe kot v redni distribuciji. Film Izginotje je Molandov osmi igrani celovečerec.