ERIC SARDINAS & BIG MOTOR
Velika dvorana Kulturnega doma
.
V sklopu nove evropske koncertne turneje se v naše loge vrača ponovno ekstravagantni blueser Eric Sardinas s svojo zasedbo Big Motor.
Podpis Erica Sardinasa je danes vreden kar veliko evrov ali dolarjev, če želite. Neverjetno, a že pri šestih letih je imel prste na strunah kitare. Čeprav je bil rojen kot levičar, in tudi danes še vedno piše z levo roko, se je kaj hitro naučil med vadbo igrati na kitaro kot desničar. To je sicer za glasbenike kar težak preskok, ampak Sardinasa to nikoli ni ustavilo ali upočasnilo pri vadbi. V bistvu mu je le pomagalo- postalo je pomemben dejavnik pri ustvarjanju njegovega univerzalnega stila in specialne tehnike.
Še nekaj mu je pomagalo pri začetkih kariere in je bilo pomembna podlaga za naprej - kraj, v katerem je zrasel, je bil prežet s soulom. Ljudje so poslušali skoraj le to. Pravi, da se je rad izpostavljal tudi melodijam R&B-ja, kar ga je sčasoma privedlo do tega, da je nezadržno začel iskati in črpati melodije juga. Charlie Patton, Son House, Robert Johnson, Skip James, Bukka White, in Fred McDowell so bili med njegovimi najljubšimi glasbeniki. Kasneje je na svoj seznam najljubših izvajalcev dodal še Barbecue Bob-a in Blind Willie Mctell-a kot dva predstavnika ruralnega oziroma "country blues-a".
Prav tako se mu je prikupil zvok bluesa iz Chicaga oziroma umetnikov, ki so tedaj tam ustvarjali omenjeno zvrst glasbe. Tudi vloga Elmore Jamesa, Howlin' Wolfa, Muddy Watersa, Otis Rusha in Albert Kinga pri ustvarjanju Sardinasa ni bila zanemarljiva. Ob mešanici vseh teh stilov se je Eric Sardinas znašel nekje na precepu, v katero smer iti, in takrat ga je pritegnil rock'n roll. Pri svojih začetkih je upošteval kitariste iz petdesetih let dalje, ki so pravzaprav začeli vse skupaj. Temu je primešal zvok turbulentnih sedemdesetih in dobil svojo zvrst glasbe. Po nekaj letih ustvarjanja tovrstne glasbe, se je Sardinas končno ustalil. Lahko bi rekli, da je našel svoj stil - močna, včasih strah vzbujajoča, razveseljiva in včasih groba ter napeta glasba. Njegovi slavni pesmi - Treat Me Right iz leta 1999 in kmalu sledeča Devil's Train - sta bili napolnjeni s primesmi električnih efektov, vendar to ni zakrilo Sardinasovega spoštovanja do bluesa. Nekateri pravijo, da so bile njegove takratne melodije, polne agresivnosti in njegovih čustev, kot da bi bile iz "kataloga klasičnih blues umetnikov".
Nadaljnji dogodki, ki so zaznamovali Sardinasovo glasbeno pot, so bili nastopanje z naslednjimi glasbeniki: Hubert Sumlin, blues/ rock pionir Johnny Winter, Delta blues kraljevič Honeyboy Edwards.
Kot se spominja Sardinas, mu je petje s Honeyboy-em pomenilo ogromno. Meni, da je Honeyboy eden zadnjih "preživelih", ki znajo ceniti in prikazati pravi blues. Tako je Sardinas kmalu ustvaril svoja prva dva albuma. Ko zdaj gleda poznavalsko nazaj, se spomni, da sta ti dve plošči odražali vse, kar se je do takrat naučil. Hkrati pa meni, da je s tem uporabil blues kot odskočno desko za to, da je začel raziskovati bolj "globoko" glasbo ...
Sardinas je nadaljeval svoj umetniški pohod s tretjim albumom Black Pearls, s katerim se je zatekel k že znanim in preverjenim uspešnim melodijam. Vendar pa se je na njem tudi potrudil spodbuditi poslušalce, da bi še enkrat premislili o tem, kako pomemben in čudovit je pravzaprav blues. Tudi legendarni Eddie Kramer je bil vpoklican k sodelovanju pri tem albumu. Prav tako je vredno omeniti, da je bil album Black Pearls posnet v živo in naravnost oziroma samo na analogni posnetek (brez ostalih orodij, dodanih vokalov in podobnega).
Eric Sardinas predstavlja ravno to, česar v sodobnem glasbenem svetu močno primanjkuje: originalnost! Ta v popularni glasbi izginja, vsaka pesem je podobna ostalim, Eric Sardinas pa nam kaže, da glasbena inovativnost le ni popolnoma izginila.
Vstopnina: 15 €, 12 €
Uradna spletna stran: http://www.ericsardinas.co.uk/
