KOLEDAR DOGODKOV

...

Dubravka Tomšič Srebotnjak po sedmih desetletjih, ki jih je posvetila pianistični karieri, igra le še tam, kjer jo resnično veselí. V svoji izjemni, sedem desetletij trajajoči karieri na približno 5000 nastopih je navduševala občinstvo v najuglednejših dvoranah in glasbenih središčih vseh celin. Kot solistka je nastopila z najznamenitejšimi orkestri, kot so Dunajski simfoniki, londonski Kraljevi filharmonični orkester, Češka filharmonija, Orkester Gewandhaus iz Leipziga, Državna kapela iz Dresdna, Orkester romanske Švice, Orkester Tonhalle iz Züricha, Orkester Mozarteum iz Salzburga, Münchenski filharmoniki, Moskovski državni orkester, Kraljevi orkester Concertgebouw iz Amsterdama, Orkester Newyorške filharmonije, Filharmonični orkester Ciudad de Mexico, simfonični orkestri iz Sydneyja, Melbourna, Adelajde, Honoluluja, Bostona, Chicaga, San Francisca, Detroita. Slišali so jo na recitalih v prestižnih koncertnih dvoranah v Londonu, Amsterdamu, Münchnu, Berlinu, Moskvi, Sankt Peterburgu, Pragi, Budimpešti, Madridu, Rimu, Milanu, Dublinu, Tokiu, New Yorku, Los Angelesu, Bostonu, Washingtonu, Clevelandu, Sydneyju, Melbournu, Hobartu in Taškentu. Nastopila je na pomembnih glasbenih festivalih na Dunaju, v Dubrovniku, Dresdnu, Parizu, Pragi, Tanglewoodu, na Festivalu Ravinia, Festivalu Mostly Mozart v New Yorku, v Toulousu, Montrealu, Joliette (Kanada), Aspenu in drugod.

Klavir se je začela kot čudežni otrok učiti pri štirih, najprej zasebno, potem pa na ljubljanski Srednji glasbeni šoli in Akademiji za glasbo pri Zori Zarnik. Po nasvetu slavnega pianista Claudia Arraua je z 12 leti odšla študirat na slovito šolo Juilliard v New York in leta 1957 diplomirala pri Katherine Bacon. Vmes se je izpopolnjevala pri Aleksandru Uninskem in bila leta 1955 izbrana za največji glasbeni talent v ZDA, dve leti pozneje se je predstavila na recitalu v znameniti Carnegiejevi dvorani, kar je v svoji biografiji z navdušenjem opisal njen slavni učitelj Arthur Rubinstein, s katerim je delala dve leti po diplomi. Sodelovala je z dirigenti, kot so Bernard Haitink, Seidži Ozava, Wolfgang Sawallisch, Rudolf Kempe, Neeme Jäarvi, Hans Graf, Herbert Blomstedt, sir John Pritchard, Edo de Waart, Carlos Miguel Prieto.

Od leta 1967 poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani (od leta 1975 kot redna profesorica, leta 2013 ji je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužni profesor). Kot mlada pianistka je zmagala na mnogih mednarodnih tekmovanjih, sedaj pa je članica mednarodnih žirij na največjih klavirskih tekmovanjih, kot so Van Cliburn, Leeds, Clara Haskil, Beethoven na Dunaju, Santander, Bach v Leipzigu, AXA v Dublinu, Schumann v Zwickauu in Busoni v Bolzanu. Občasno vodi mojstrske tečaje v Evropi in ZDA.

Za svoje umetniško in pedagoško delo je prejela več nagrad in priznanj; nagrado Prešernovega sklada (1962), Župančičevo nagrado (1970), Prešernovo nagrado (1975), nagrado AVNOJ-a (1976), zlato plaketo Univerze v Ljubljani za pedagoško in umetniško ustvarjalno delo (1989). Je častna članica Slovenske filharmonije (1995) in častna meščanka Ljubljane (2005). Avgusta 2005 je prejela nagrado Orlando za recital na Dubrovniškem festivalu, ki je bil označen kot največji umetniški dosežek na glasbenem področju tistega leta.

Snemala je za velike radijske in televizijske postaje po svetu, tudi za BBC, ter od leta 1987 posnela več kot 90 zgoščenk za založbe Vox Classics, Koch International, Pentagon Classics in IPO. Leta 2003 je prejela Grand Prix du Disque Združenja Ferenca Liszta iz Budimpešte za zgoščenko leta z deli Liszta.

V sezoni 2015 je nastopila na samostojnih recitalih v ZDA in v razprodanih dvoranah Tokia in Nagoje. Z Beethovnovim Koncertom št. 5 je kot solistka nastopila s Čikaškimi simfoniki na Festivalu Ravinia pred desettisočglavo množico. Na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah je proslavila 70-letnico prvega samostojnega koncerta in ob tej priložnosti prejela tudi zahvalno plaketo tega festivala.

Koncertni list

Program:

D. Scarlatti: Pet sonat (izbor)
(1685–1757)

 

L. van Beethoven: Sonata št. 21 v C-duru, op. 53, "Waldstein"
(1770–1827)                      Allegro con brio   
                                          Introduzione: Adagio molto
                                          Rondo: Allegretto moderato; Prestissimo

***

A. Srebotnjak: Makedonski plesi 
(1931–2010)       Allegro vivace
                            Andante
                            Vivacissimo 
                            Adagio 
                            Allegro rustico

 

F. Chopin: Balada v As-duru, op. 47 
(1810–1849)    Nokturno v cis-molu, op. 27, št. 1 
                         Nokturno v Des-duru, op. 27, št. 2 
                         Andante Spianato in Velika briljantna poloneza v Es-duru, op. 22

Za abonma in izven
Vstopnina: 14€, 10€