POTOHODCI

...

Arne Hodalič, fotoreporter, novinar, potapljač, jamar in foto urednik revije National Geographic Slovenija, predvsem pa zavzet kronist najrazličnejših družbeno kritičnih tematik, je svojo fotografsko pot začel pred približno tridesetimi leti, v tem času pa je prepotoval že več kot 60 držav. Bil je član in organizator številnih ekspedicij (Nova Gvineja, Sudan, Kitajska, Oman, jadranje po otočjih jugovzhodne Azijie …). Sodeluje s pomembnejšimi slovenskimi, evropskimi in svetovnimi revijami, kjer objavlja svoje reportaže (National Geographic, Figaro Magazine, GEO, Paris Match, Cosmopolitan, Stern, Liberation, Die Zeit in druge). Danes predava na dveh fakultetah, na Fakulteti za družbene vede in VIST-u (Visoki šoli za storitve), kjer poučuje reportažno in dokumentarno fotografijo ter zgodovino dokumentarne fotografije.

O predavanju

Etiopija Hodalic 2 »Izginjajoča ljudstva« je ustvarjalni fotografski projekt, v katerem se predstavljajo etnične skupine in ljudstva, ki živijo na robu izumrtja. Začel se je ob reki Omo ter v bližini jezera Turkana. Fotografije so bile posnete na enem izmed najbolj oddaljenih območij na zemlji, kjer avtohtona ljudstva še vedno živijo tako kot pred stoletji. Osnovna ideja je bila fotografirati ljudi v prenosnem studiu, ki omogoča ponovljivo osvetlitev studijske kakovosti, ne glede na položaj sonca in razpoložljivo svetlobo. Projekt je neke vrste poklon ikoničnim fotografijam Indijancev avtorja Edwarda S. Curtisa. Arne Hodalič je delal v sodelovanju s prijateljico in nadarjeno studijsko fotografinjo Katjo Bidovec. Za ta namen sta uporabljala prenosni črni šotor in dve močni studijski bliskavici, tako da sta lahko zelo natančno osvetljevala portrete naključno izbranih predstavnikov posameznih ljudstev. Želela sta dobiti učinek, kot da bi bile fotografije posnete v pravem fotografskem studiu, čeprav je bilo fotografiranje izvedeno na zelo oddaljenih in težko dostopnih območjih ter v zelo težkih razmerah. Etnične skupine in njihova kultura postopoma izginjajo zaradi obsežnega namakanja in projektov hidroelektrarn vzdolž reke Omo, zato svoje delo vidita ne le kot fotografski projekt, ampak tudi kot sociološki in antropološki prispevek prihodnjim generacijam. Ljudje na fotografijah so bili izbrani naključno in ničesar nista dodala ali odstranila z njihovih oblačil, oprave ali predmetov, ki so jih imeli s seboj med fotografiranjem. S projektom sta nadaljevala v predgorju Himalaje v indijski zvezni državi Arunačal Pradeš, kjer prav tako živi veliko število etničnih skupin, katerih kultura in običaji počasi izginjajo.