2020

Vita Mavrič

Nokturno žlahtnih duš

       Jaka Pucihar, glasbene priredbe in klavir
Dejan Vidovič, harmonika
Matej Hotko, bas
Marko Juvan, bobni

Vstopnina:
14 €, 11 €

---

Nekatera darila nosimo v srcu in tole je eno takšnih, ki vas lahko ogreje, spomin nanj pa shranite za dolge zimske dni. Vita Mavrič, je dama, ki je s Café teatrom, festivalom La vie en Rose, avtorskimi glasbenimi predstavami in šansonom v zadnjih tridesetih letih močno zaznamovala naše kulturno okolje. 

Vabljeni na vrhunski glasbeni večer,
na sprehod skozi minljivost časa in brezčasnost uglasbene poezije z
eno najvidnejših in najpomembnejših slovenskih šansonjerk, Vito Mavrič!

Ko se mrak zgosti v noč in se razpršeni v stotine opravkov ter med tisoče ljudi končno pogreznete vase in iztrgate iz žrela ponorelega sveta čas zase, naj se oglasi ”Nokturno žlahtnih duš” Vite Mavrič. Ker Vita ne poje, da bi ugajala in ker bi ji ugajalo. Vita poje, ker zapeta zgodba seže dlje in globlje od le izrečenih besed. Vita poje, kar morajo slišati svet in ljudje, preden povsem pozabijo nase. Poje povsem vsakodnevne zgodbe, v katerih se ljudje zaradi njene občutene izvedbe zavedo lepote in dragocenosti lastnih življenj. Poje iz spoštovanja do vseh življenj in ljubezni do lepega, ki je hkrati dobro. Poje, kar se ne da ali ne sme izreči. Poje, ko drugi utihnejo, da se njihovo življenje ne ustavi.

Zagotovo boste kljub izjemnim in samosvojim aranžmajem ter vrhunski izvedbi izbornih glasbenikov prepoznali pesmi, ki jih je s svojim značilnim glasom pel Arsen. Po drugi strani pa boste ravno zaradi Vitine interpretacije in prepesnitve v slovenski jezik spoznali povsem nove plasti odlično zapetih zgodb. Pesmi Arsena in njunih glasbenih sopotnikov (kot so Gino Paoli, Kemal Monteno, Georges Brassens in Trent Reznor) Vita ne poje v slovenskem jeziku zgolj zaradi spoštovanja do njega ali zaradi preskoka morebitne jezikovne pregrade, temveč zato ker se že več kot trideset let do obisti zaveda samobitnosti slovenščine, v kateri se čustva zrcalijo samosvoje in zgodbe, čeprav enake, vendarle niso prav takšne.

Vita Mavrič že več kot trideset let izvaja svoje avtorske projekte in z njimi gostuje tako doma kot v tujini. S svojimi glasbenimi projekti je nastopala v Brechtovi hiši in teatru Tipi am Kanzleramt v Berlinu, na festivalu glasbenih gledališč v Brnu, v teatru Diligentia v Haagu, znamenitem kabaretnem gledališču Theater Akzent na Dunaju, Werkraumtheatru v Gradcu in Künstlerhaus v Münchnu. S projektom Šlagerji in pesmi iz zapora Vitomila Zupana pa v Pragi, Budimpešti, Parizu (v teatru Patronage Laïque Jules Vallès) in na Dunaju. Je prejemnica Ježkove in Župančičeve nagrade, nagrade Mesta Ljubljana, filmske nagrade ibis za najboljšo glavno žensko vlogo v zadnjem jugoslovanskem filmu Belle Epoque (posnetem v Sarajevu tik pred začetkom balkanske vojne), za katerega je glasbo napisal prav Arsen Dedić, Viktorja za posebne dosežke in vrsto drugih medijskih priznanj. Med slovenskim občinstvom je obudila zanimanje za šanson, slovensko uglasbeno poezijo, povzdignila raven besede in glasbe ter razvila prepoznavni blagovni znamki mednarodnega festivala La vie en rose in Café Teater, ki ga je kot umetniška vodja vodila dvajset let. Vsekakor je s svojo predanostjo začrtala pot in pustila neizbrisen pečat razvoju šansona na Slovenskem kot tudi specifični zvrsti glasbenega gledališča.

Jaka Pucihar, jazzovski pianist, skladatelj in pedagog, je avtor vseh glasbenih priredb na albumu ”Nostalgija žlahtnih duš”. Z Vito sta soustvarjalca vseh njenih projektov že 25 let. Tudi tokrat jo spremlja na klavirju in je obenem avtor vseh glasbenih priredb.

---

Program:

Vračam se k Aznavourju - Arsen Dedić
Vse, kar veš o meni - Arsen Dedić
Pozablja vse se - Arsen Dedić
Ljubezni srečnih ni - Louis Aragon, Georges Brassens
Hiša za ptice - Drago Britvić, Arsen Dedić
Dan, ko pišeš razglednice - Arsen Dedić
Duša moja - Zvonimir Golob, Kemal Monteno
Ljubezen moja - Gino Paoli
Pianista - Arsen Dedić
Rana - Trent Reznor

Vsa besedila je prepesnil Tomaž Letnar.