STARA LJUDSKA GLASBA IZ ISTRE
Grad Kromberk
"Zakantaj i zasopi, od Učke do mora!" - stara ljudska glasba iz Istre
Dario Marušić - vela sopela, pive, šurle, simbolo, cindra, violina, glas
Marino Kranjac - mih, dvojnice, mala sopela, violina, mandola, kitarska lutnja, glas
Gorast Radojević - bajs
 |
 |
 |
foto Belveder Koper
Meje med staro in ljudsko glasbo so marsikje zelo zabrisane. Tak primer je tudi istrska glasbena tradicija, v kateri najdemo sledi srednjega veka, renesanse in zgodnjega baroka: glasba, ki je ohranila modalni pristop z značilno istrsko lestvico se še danes izvaja s starimi pevskimi tehnikami in na arhaičnih inštrumentih kot so mih (istrstke dude), dvojnice, dvostrunska tamburica cindra, sopele (šalmaj) in šurle.
Čeprav se je istrska glasba vedno razvijala in "aktualizirala", sta se Marino Kranjac in Dario Marušić lotila svojevrstne arheo-muzikologije in posebno za to priložnost izbrala starejši ljudski repertoar, ki ga bodo v triu z Gorastom Radojevićem izvajali na tradicionalen način.
Zakaj je avtentična tradicijska izvedba istrske vokalne in instrumentalne glasbe primerna za festival stare glasbe? Zaradi njene arhaičnosti prav gotovo. Inštrumentarij istrske ljudske glasbe sega v obdobje od srednjega veka z glasbili, kot so mih (istrske dude), dvojnice, šurle, tamburin simbolo in istrske dvostrunske tamburice (cindra), preko renesanse s prisotnostjo preživelih predhodnikov današnje oboe (velika i mala sopela) in mandole do baroka z violino, na katero se igra brez podpor, z malim dvostrunskim basom (bajs), mandolino in kitaro-lutnjo.
Tudi same inštrumentalne izvedbe obsegajo omenjena obdobja, od netemperiranih napevov istrskega plesa balun (ali balon) in mantinjade do najstarejšega repertoarja violine in bajsa, kot so plesi iz 17. in 18. stoletja (furlana, vilotta, manfrina) z ostanki modalnosti. Enako lahko rečemo za različne dvoglasne pevske stile, od petja na tanko in debelo, bugarenja, do diskantnega petja vilot in črnogorskega pojanja v Peroju. Vse te arhaične značilnosti starejšega sloja istrske glasbe delujejo kot otok v morju tonalne glasbe.
DARIO MARUŠIĆ
Že skoraj 40 let kot etnomuzikolog in glasbenik raziskuje, izvaja in poustvarja glasbeno dediščino Istre. Sodeloval je z Institutom za etnografijo in folkloristiko iz Zagreba in Glasbenonarodopisnim inštitutom pri SAZU iz Ljubljane. Napisal je tri strokovne knjige in sodeloval pri nastanku več kot 30 glasbenih albumov. Za hrvaško ministrstvo za kulturo je pripravil kandidacijski predlog, na podlagi katerega je bilo Dvoglasje tesnih intervalov Istre in Kvarnerja uvrščeno na UNESCO-vo listo nematerialne kulturne dediščine. Kot glasbenik je soustanovil in sodeloval v številnih domačih skupinah, kot so Istranova, Pišćaci, Trio Kras, Tolovaj Mataj, Marusic Is Trio, v tujih ansamblih La Sedon Salvadie, Calicanto in The Chieftains ter s posameznimi ustvarjalci, med njimi so Carlos Nunez, Ed Schnabl, David Shea, Livio Morosin in Tamara Obrovac.
MARINO KRANJAC
Glasbeno sodelovanje med Dariom Marušićem in Marinom Kranjcem traja že tri desetletja. Je predvsem godec in glasbenik, ves čas pa tudi raziskuje, snema in arhivira posnetke ljudskih godcev ter z njimi igra. Zelo je dejaven na pedagoškem področju, saj že leta izvaja glasbene delavnice v vrtcih in šolah, vse v duhu poznavanja, ohranjanja, popularizacije in prisotnosti istrske glasbene dediščine. Soustanovil in deloval je v veliko domačih in tujih ansamblih, pogosto skupaj z Marušićem. Danes je najbolj dejaven kot vodja glasbenih skupin Vruja in Zingelci. Sodeluje s Pokrajinskim muzejem iz Kopra, z Glasbenonarodopisnim inštitutom pri SAZU iz Ljubljane in je aktiven član društva Folk Slovenija.
GORAST RADOJEVIĆ
Dolga leta je aktiven kot glasbenik v rock in pop ansamblih ter avtor glasbe za gledališke predstave in animirane filme. Od leta 2007 je član istrske glasbene skupine Vruja, kjer gode na mali istrski bas (bajs) in električno bas kitaro. Sodeluje tudi v glasbeni skupini Daria Marušića – Istradmarusic.
Vstop prost.
