2019

Učitelj Žaba (Meester Kikker, Nizozemska, 2016, 82 min., podnapisi,) 6+

Film avtorice Navihanega Brama pokaže, kakšen je najboljši učitelj na svetu, in spominja, da je treba otrokom prisluhniti.

Režija: Anna van der Heide
Scenarij: Mieke de Jong, knjižna predloga Paul van Loon
Fotografija: Mark van Aller
Montaža: Michiel Reichwein
Glasba: Fons Merkies
Igrajo: Yenthe Bos, Nick Slokkers, Jeroen Spitzenberger, Georgina Verbaan, Paul Kooij
V slovenščini pripoveduje: Špela Frlic
Producenti: Burny Bos, Tamara Bos, Eefje Smulders
Distribucija: FIVIA – Vojnik

Zgodba
Gospod Franc pač ni navaden učitelj. Če deklici Siti poči guma, jo v šolo odpelje na balanci. Zgodi se mu, da med poukom zbeži na stranišče in ga ni več nazaj. V razred včasih vstopi blaten, moker in strgan, potem pa mu učenci pomagajo, da se preobleče v roza trenerko. In … kdaj pa kdaj tudi kvaka. Zakaj vse to? Ker se učitelj spreminja v žabo. Kot njegov oče, dedek, pradedek, družinska lastnost pač. Sita je prva, ki izve za njegovo dvojnost, počasi pa je navdušen že ves razred. Biti žaba vseeno ni prav nič lahko, zlasti če ti po glavi skače ravnatelj Štorklja, toda učenci so prepričani, da je gospod Franc najboljši učitelj na svetu. Na praznovanju stoletnice šole pa ga morajo rešiti pred požrešno štorkljo …

Izjava avtorja
»Obdobje čudežnega razmišljanja v otroštvu je tako kratko. Želela sem ustvariti svet, ki izhaja iz realnega, ter mu dodati malo tega čudežnega sveta, ki nas obdaja. Sveta, v katerem si je mogoče predstavljati, da se učitelj lahko spremeni v žabo.«
Anna van der Heide, režiserka

Iz prve roke o žabah in štorkljah
»Na željo režiserke so v Angliji izdelali mehanično žabo, ki bi jo lahko uporabili za prizore bolj od daleč. Odlično! Toda skoraj nikoli je nismo uporabili, ker je imel naš žabji trener tako čudovite živali! Mirne žabe, glasne žabe, skakajoče, kar koli smo potrebovali. /…/ Štorklja je bila prava. Lutko smo uporabili le za bližnje posnetke. Pisatelj Paul van Loon je v knjigi, po kateri je film posnet, posebej poudaril, da gre za črno štorkljo – da spominja na vilinca. Malo smo ga razočarali, saj so črne štorklje preveč sramežljive, da bi lahko z njimi snemali. Uporabili smo navadno štorkljo, kar vseeno ni bila lahka naloga: vedno moraš čakati in videti, ali bo naredila tisto, kar si želiš.«
Burny Bos, producent

»Del prizorov spreminjanja v žabo smo dejansko posneli s pomočjo fizičnih mask, nekaj pa smo jih priredili tudi računalniško. Računalniške podobe so sicer uporabne, včasih pa vseeno težje izvedljive, ker so lahko dražje. Snemanje ptic je na primer lažje izvedljivo kot računalniško oblikovanje perja, ki se vedno giblje. Tudi otrokom je težje snemati pred zelenim platnom kot pa s pravo žabo. Zgodba govori o povezavi med otroki in živalmi, kar je mladim igralcem precej lažje odigrati s pravimi živalmi. /…/ Žab ni mogoče trenirati, lahko pa ustvariš okoliščine, v katerih se vedejo, kot želiš. Imeli smo kar 25 različnih žab, vsaka je imela svoje lastnosti, žabji trener Rogier pa je skrbel, da so bile med sabo ločene! Avstralsko drevesno žabo, staro dve leti, smo uporabili za skakajočo akcijo, štiriletnico za bližnje posnetke in dvanajstletno starko za prizore, kjer mora biti žaba čisto pri miru.«
Anna van der Heide, režiserka