2019

Lepi fant (Beautiful Boy, ZDA, 2018, 112 min.)

Režija: Felix van Groeningen
Scenarij: Luke Davies, Felix van Groeningen (po romanih Beautiful Boy Davida Sheffa in Tweak Nica Sheffa)
Fotografija: Ruben Impens
Montaža: Nico Leunen
Produkcija: Dede Gardner, Jeremy Kleiner, Brad Pitt
Igrajo: Steve Carell, Timothée Chalamet, Maura Tierney, Amy Ryan
Festivali, nagrade: Hollywoodski filmski nagradi za preboj v režiji in za stransko moško vlogo. Palm Springs (nagrada spotlight za igro Timothéeja Chalameta). Chicago (nagrada za izvirnost in inovativnost). Nominacija za zlati globus za najboljšo moško stransko vlogo. Nominacija za nagrado BAFTA za najboljšo moško stransko vlogo. Toronto. San Sebastián.
Distribucija: Cinemania group

Zgodba
David je skrben in predan oče, ki se v nekem trenutku zave, da je njegov nekdaj tako perspektivni sin Nic, s katerim sta bila nekoč močno povezana, zabredel v drogo. Pripravljen je žrtvovati vse, da bi sina rešil iz krempljev odvisnosti. Medtem ko se David spopada z Nicovimi lažmi, prelomljenimi obljubami in bližnjimi srečanji s smrtjo, nas film spomni, kdo je bil Nic nekoč – prisrčen, pozoren, čudovito ustvarjalen fant, ki je imel vse možnosti, da razvije svojo nadarjenost in odraste v izjemno osebo.

Trpka, a ljubezni in upanja polna drama o ljubeči družini in njenem dolgoletnem boju s sinovo odvisnostjo, posneta po dveh knjigah: spominih očeta in spominih sina.

Izjava avtorja
»Zame je bilo zelo pomembno, da gre za resnično zgodbo, ki temelji na dveh knjigah. Prevzela me je, ker se mi je zdela dostopna in pristna in ker se je bilo z njo tako lahko poistovetiti. Ob njej sem postal bolj sočuten do ljudi, ki se borijo z odvisnostjo. /…/ Očetova zgodba je bila že od začetka jasna, on je bil v njenem središču. Vendar je možnost, da sem lahko hkrati dostopal do Nicove tragedije z njegove perspektive, izkušnjo znatno obogatila. Hotel sem, da bi občinstvo sočustvovalo z Nicom, zato sem se odločil, da ga pokažem v ključnih trenutkih, ne le ko se drogira, ampak tudi ko okreva ali ko spet zdrsne v narkomanstvo, da bi gledalci bolje razumeli, na kakšen način deluje. In da bi lahko bolje razumeli stisko njegovega očeta. /…/ V preteklosti – do neke mere pa še vedno – smo na odvisnost gledali kot na slabištvo ali posledico zlorab in zanemarjanja /…/, zdaj pa vemo, da se to lahko zgodi komurkoli, kjerkoli. /…/ Radi verjamemo, da imamo nadzor nad svojimi življenji in do neke mere ga res imamo. A življenje je večje in bolj čudaško kot naši načrti in tudi s tem se moramo sprijazniti. Mislim, da je to glavno sporočilo filma. Sprejeti moramo dejstvo, da življenje ni črno-belo. Sivo je – in to moramo sprejeti, da bi znali ceniti naša lepa doživetja.«
Felix van Groeningen

Režiser
Felix van Groeningen (rojen leta 1977 v Gentu) je magistriral iz avdiovizualnih umetnosti na Kraljevem konzervatoriju (KASK) v Gentu. Mednarodno pozornost je pritegnil že leta 2009, ko je bila njegova komična drama De helaasheid der dingen premierno prikazana v canski sekciji Štirinajst dni režiserjev. Film je postal velika uspešnica na Flamskem, pobral pa je tudi nekaj mednarodnih nagrad. Še večji mednarodni preboj mu je z mnogimi festivalskimi nagradami in nominacijo za tujejezičnega oskarja prinesel četrti celovečerec Alabama Monroe (The Broken Circle Breakdown, 2012), srce parajoča ljubezenska zgodba v ritmih bluegrass glasbe, ki smo si jo lahko ogledali tudi na rednem sporedu Kinodvora. Njegov naslednji film Belgica (2016) je bil premierno prikazan na festivalu Sundance, kjer je prejel tudi nagrado za najboljšo režijo v dramskem sklopu sekcije svetovnega filma. Lepi fant je njegov prvi film v angleškem jeziku, premiero pa je doživel na mednarodnem filmskem festivalu v Torontu.