FESTIVAL 2020
FLORES MUSICAE
Festival srednjeveške in renesančne glasbe
Nova Gorica – Goriška brda
17.—20. september 2020
Festival Flores Musicae je edini festival stare glasbe v zahodnem delu Slovenije ter edini festival pri nas, ki se osredotoča na glasbo srednjega veka in renesanse. Poleg raziskovanja in obujanja slovenske glasbene zapuščine festival oživlja tudi bisere kulturne dediščine, ležeče med Novo Gorico in Goriškimi brdi. Program umetniško snuje vrhunski goriški kitarist in lutnjist Bor Zuljan, ki je v Ženevi končal magistrski študij kitare in lutnje, srednjeveške glasbe ter glasbene pedagogike. Raznoliki koncerti domačih in tujih glasbenikov prikazujejo več tradicij tega najdaljšega obdobja glasbene zgodovine.
* * *
Četrtek, 17. september 2020, ob 20. uri
Vila Vipolže
Isaac Posch: Veselo glasbeno slavje
MUSICA CUBICULARIS
- ansambel viol da gamba -
(Slovenija, Avstrija, Italija)
Domen Marinčič, sopranska viola da gamba, umetniško vodstvo
Christoph Prendl, altovska viola da gamba
Christoph Urbanetz, tenorska viola da gamba
Dávid Budai, basovska viola da gamba
Cristiano Contadin, violon
* * *
Sobota, 19. september 2020, ob 20. uri
Cerkev Marijinega oznanjenja, Frančiškanski samostan Kostanjevica, Nova Gorica
Anne Inglese - slovita pevka neapeljskega dvora ob koncu 15. stoletja
TASTO SOLO
(Španija, ZDA, Francija, Slovenija)
Anne-Kathryn Olsen, sopran
Bérengère Sardin, renesančna harfa
Bor Zuljan, lutnja
Guillermo Pérez, orgelski portativ, umetniško vodstvo
* * *
Nedelja, 20. september 2020, ob 21. uri
Stolnica Sv. Hilarija in Tacijana, Gorica, Italija
Barlaam & Josaphat - pokristijanjena zgodba življenja Bude
Za koncert je obvezna predhodna rezervacija preko e-naslova:
dramsamcgma@gmail.com
Katarina Livljanić, glas in umetniško vodstvo
Albrecht Maurer, fidula, rebek
Norbert Rodenkirchen, srednjeveške flavte in harfe
* Koncert v sodelovanju s festivalom Musica cortese.
Vabljeni torej na koncerte srednjeveške in renesančne glasbe,
ki bodo v dialogu z biseri goriške kulturne dediščine čisto posebno glasbeno doživetje.
Prizorišča festivala:
VILA VIPOLŽE, GORIŠKA BRDA
Vila Vipolže, ki leži v objemu slikovitih briških trt, je v svoji zgodovini doživela različne preobrazbe; od lovskega dvorca za poletne užitke goriških grofov in plemičev rodbin Herberstein, Della Torre, Attems in nazadnje Teuffenbach do imenitne renesančne vile v 17. stoletju. Benečani so jo predelali v poletno rezidenco pravokotne oblike in ji prislonili oglata stolpiča z beneškim okrasjem. Še danes vilo tako kot nekoč obkroža vabljiv park z baročnim vodnjakom.
FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN KOSTANJEVICA, NOVA GORICA
Leta 1623 je dal grof Matija Thun na svoje stroške postaviti cerkev, v katero je prenesel Marijino podobo. Na njeni vzhodni strani je zrastel majhen samostan, ki so ga naselili karmeličani. Cerkev in samostan, ki sta leta 1811 prešla v roke frančiškanom, stojita na čudoviti legi nad mestom, na vzpetini, poraščeni s kostanjevim gozdom, po katerem je kraj dobil ime. V samostanu so hranjeni posmrtni ostanki zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbonov, bogata knjižnica in rožni vrt burbonk.
STOLNICA SV. HILARIJA IN TACIJANA, GORICA, ITALIJA
Leta 1365 je grofica Katarina, žena goriškega grofa Alberta IV., na Novem trgu postavila majhno kapelico, posvečeno sv. Ani in sv. Leonardu, kjer so 1385 s prispevki meščanov in goriških plemičev, začeli graditi cerkev posvečeno sv. Hilariju in Tacijanu. V letu 1400 je bila cerkev že skoraj končana in vsi verski obredi Goričanov so se preselili vanjo. Od leta 1460 naprej je imela cerkev tudi svojega župnika (vsaj do leta 1296 je le ta spadala pod Solkansko župnijo). Pod cerkvijo je kripta, kamor so pokopavali člane plemiških, pa tudi drugih uglednih družin. Sicer pa je bilo goriško pokopališče nekoč na prostoru okoli stolne cerkve in je imelo vhod tam, kjer je danes vhod na Kvesturo. Cerkev je v svoji zgodovini gostila veliko znanih in pomembnih ljudi. Poleg plemstva je leta 1782 v njej maševal papež tudi Pij IV.
