MENTORJI POLETNE ŠOLE SAKSOFONA 2021

MENTORJI POLETNE ŠOLE SAKSOFONA 2021

DELAVNICA KLASIČNEGA SAKSOFONA

Matjaž Drevenšek (Slovenija, 1965) je prodekan za umetniško dejavnost in redni profesor za saksofon na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Kot solist in komorni glasbenik (član Zagrebškega kvarteta saksofonov, Tria Juhart – Lazar – Drevenšek ter drugih klasičnih, jazzovskih in rockovskih zasedb) nastopa po Evropi, Južni in Srednji Ameriki, Aziji, Kanadi in ZDA. Kot solist igra z vodilnimi simfoničnimi in pihalnimi orkestri doma in v tujini (Francija, Hrvaška, Kitajska in ZDA) in je solo saksofonist Orkestra Slovenske filharmonije. Sodeluje v žirijah na domačih in mednarodnih tekmovanjih mladih glasbenikov (Bayreuth, Beograd, Graz, Krško, Limoges, Nichelino/Torino, Nova Gorica, Požarevac, Riga, Skopje, Szczecinek, Zagreb) ter vodi številne poletne šole in mojstrske tečaje v Evropi, Hong Kongu in ZDA. Krstno je izvedel preko 50 skladb domačih in tujih avtorjev ter sodeloval pri 20 diskografskih izdajah. Predsedoval je Glasbenemu društvu Saksofonija, ki je poleti 2006 gostilo 14. svetovni kongres saksofonistov, in Zvezi Glasbene mladine Slovenije. Od leta 2004 do 2019 je bil umetniški vodja Mednarodnih srečanj saksofonistov SAXGO in Mednarodnega tekmovanja saksofonistov v Novi Gorici.

Miha Rogina (Slovenija, 1980), v reviji The Sax predstavljen kot ‘najboljši saksofonist današnje mlajše generacije’, slovi po inovativnih interpretacijah glasbenih del. Je dobitnik 1. nagrade na 10 mednarodnih tekmovanjih. Sodeloval je z mnogimi vodilnimi glasbeniki, kot sta Pierre Boulez in Fabio Luisi ter nastopil na velikih mednarodnih koncertnih odrih širom Evrope, Azije, Amerike in Afrike, kot so dunajski Musikverein, pariška Salle Pleyel, Großes Festspielhaus v Salzburgu in japonska Izumi Hall. Študij saksofona je začel v Ljubljani pri prof. Matjažu Drevenšku, nadaljeval pa v Franciji pri prof. Jean-Yves Fourmeauju, prof. Vincent Davidu in na prestižnem CNSM de Paris pri prof. Claude Delangleu, kjer je diplomiral z najvišjimi odlikami. Izpopolnjeval se je na sloviti Eastman School of Music v ZDA. Leta 2015 je z odliko zaključil študij orkestrskega dirigiranja na Universität für Musik und Darstellende Kunst na Dunaju, kjer je študiral pri Johannesu Wildnerju, Bertrandu Debillyju in U. Lajovicu, leta 2019 pa še študij zborovskega dirigiranja pri prof. Thomasu Langu na isti inštituciji. Kot solist je nastopil z orkestri, kot so Dunajski simfoniki, Tajska filharmonija, Hofferska filharmonija, simfonični orkestri Bruges, Saint Maur in Paris Laureates ter Slovenska filharmonija in Simfonični orkester RTV Slovenija. Kot aktivni komorni glasbenik sodeluje s koncertno pianistko Sae Lee, s katero nastopata po svetu kot Duo Kalypso. Miha Rogina je profesor za saksofon na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Od leta 2013 je gostujoči profesor na univerzi Senzoku Gakuen v Tokiu, od leta 2017 pa kot gostujoči profesor predava tudi na Osaka College of Music (Japonska) in Sibelius Akademiji v Helsinkih. Mojstrske tečaje vodi na univerzah po Japonski, Veliki Britaniji, Latviji, Poljski, Finski, Nemčiji in Avstriji ter deluje kot član žirij domačih in mednarodnih tekmovanj. Kot dirigent je vodil več orkestrov, med njimi so orkester in zbor Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester SNG Ljubljana, orkester Slovaške filharmonije, Simfonični orkester Pro-Arte, Komorni ansambel pariškega konservatorija in Pihalni orkester Akademije za glasbo. Kot član dunajskega zbora Wiener Singverein je sodeloval pod vodstvom velikih dirigentov, kot so Riccardo Muti, Mariss Jansons, Daniel Barenboim idr.

Jan Gričar (Slovenija, 1992) spada med mlajšo generacijo uspešnih slovenskih glasbenikov. Z odliko je končal študij na Akademiji za glasbo v razredih profesorjev Matjaža Drevenška in Mihe Rogine. Svojo glasbeno pot je nadaljeval v Franciji, kjer se je izobraževal na Regionalnem konservatoriju v Versaillesu pri profesorju Vincentu Davidu in uspešno zaključil magistrski študij na prestižnem glasbenem konservatoriju v Parizu v razredu profesorja Clauda Delangla. Prav tako je opravil tudi dodiplomski študij komorne igre pri profesorju Laszlu Hadadyju. Redno nastopa na številnih glasbenih odrih po Sloveniji, Evropi in na Japonskem. Kot solist je nastopil z Dunajskimi simfoniki, Simfoničnim orkestrom Slovaškega radia, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Orkestrom Slovenske filharmonije. V svoji dosedanji karieri je sodeloval z Ensemble Intercontemporain in priznanimi dirgentskimi imeni, kot so En Shao, Matthias Pintscher, Anton Nanut in Marko Letonja. Gričar je prvonagrajenec številnih državnih in mednarodnih tekmovanj – TEMSIG, Marco Fiorindo, SVIREL, Mednarodno tekmovanje saksofonistov v Novi Gorici itn. Za izjemne uspehe na glasbenem področju je prejel Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, Prešernovo nagrado in Svečano listino za najboljše študijske dosežke Univerze v Ljubljani. Bil je večletni prejemnik Zoisove štipendije in štipendist Ministrstva za kulturo. Kot pedagog deluje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, kjer poučuje saksofon in komorno igro.
www.jangricar.com

DELAVNICA JAZZ SAKSOFONA

Daniele D'Agaro (Italija, 1958) je začel igrati saksofon pri šestnajstih letih. Leta 1979 se je preselil v Berlin, kjer je delal kot natakar v Jazzclub Quasimodo in zasebno študiral saksofon, 1983 pa se je preselil na Nizozemsko, kjer je študiral na oddelku za jazz na amsterdamskem konservatoriju Swelinck. S svojim kolegom saksofonistom Tobiasom Deliusom je ustanovil kvartet in kmalu nastopil na mednarodni glasbeni sceni osrednjega nizozemskega jazz kluba BIMHUIS. Leta 1989 je z violončelistom Tristanom Honsingerjem in basistom Ernstom Glerumom ustanovil Trio Lingua Franca, s katerima je posnel ploščo za Nimbus Records v Kaliforniji. Skupaj s saksofonistoma Seanom Berginom in Tobiasom Deliusom je ustanovil Trio San Francisco, s katerima je posnel ploščo "Ujetniki užitka" za nizozemsko založbo BV Haast. Leta 1995 je D'Agaro v nizozemskem jazzovskem arhivu odkril nekaj neznanih skladb ameriškega saksofonista Dona Byase. Istega leta je s trobentačem Bennyjem Baileyjem ustanovil kvintet, s katerim sta za italijansko založbo Nota Records posnela ploščo "Skriti zakladi". Leta 1996 se je D'Agaro preselil nazaj v svoj ljubi Videm, kjer je s cerkvenim organistom Maurom Costantinijem izvedel repertoar starodavne sakralne glasbe 13. stoletja in glasbo treh svetih koncertov Duka Ellingtona. Ustanovil je kvartet "Chicago Overtones", ki je redno nastopal v ZDA. S pianistom Alexanderom von Schlippenbachom je ustanovil duo in nastopil s svojim orkestrom Globe Unity. Daniele D'Agaro danes vodi svoj trio Ultramarine za klarinet, marimbo in akustično kitaro, za slovensko založbo Klopotec je posnel tudi ploščo "Ucej".

Boštjan Simon (Slovenija, 1982) se je po zaključenem šolanju na Konservatoriju v Amsterdamu vrnil v Slovenijo in soustvaril številne zasedbe z mednarodnim dometom. Z zasedbami Trus!, Velkro in Litošt je govorico improvizacije predstavil na odrih, ki le-te niso bili navajeni. Trenutno vodi skupino There Be Monsters, s katero nastopa po Sloveniji in okolici, poleg tega pa je občasno aktiven še v naslednjih sestavih: Tržaški orkester zgodnjega jazza TEJO, Big band RTV Slovenija, Milan Stanisavlević kvintet, Robert Jukič kvartet, Quartzite Quartet in Big band Nova. Osredotoča se na saksofonsko improvizacijo v povezavi z živo elektroniko ter na poliritmične prijeme pri kompoziciji. 

MOJSTRSKI TEČAJ KOMPOZICIJE IN IMPROVIZACIJE S STEVOM LEHMANOM

Steve Lehman (ZDA, 1978), ki ga je The New York Times opisal kot "najsodobnejšega glasbenega misleca" in "bleščečega saksofonista", je skladatelj, performer, pedagog ter prejemnik štipendije Guggenheim (2015) in umetniške nagrade Doris Duke (2014). Na Wesleyan University je diplomiral (2000) in magistriral iz kompozicijie (2002). Tam je študiral pod vodstvom Anthonyja Braxtona, Jaya Hoggarda in Alvina Lucierja, medtem, ko je vzporedno sodeloval tudi z Jackie McLean v Hart School of Music. Z odliko je doktoriral iz glasbene kompozicije na newyorški Columbia University (2012), kjer sta bila njegova glavna profesorja Tristan Murail in George Lewis. Lehman je poučeval na dodiplomskih smereh na Wesleyan Univrsity, Conservatoire National Supérieur de Musique v Parizu, New School University in Columbia University. Predaval je tudi na Amherst College, UC Berkeley, The Berklee School of Music, The Banff Centre, The Royal Academy of Music v Londonu in IRCAM v Parizu, kjer je bil leta 2011 tudi raziskovalec. Trenutno je profesor glasbe na The California Institute of the Arts in živi v Los Angelesu. Deluje na širokem spektru eksperimentalnih glasbenih frazemov. Lehmanova dela za velike orkestrske in komorne zasedbe so izvajali Mednarodni sodobni ansambel (ICE), So Percussion, Orkester ameriških skladateljev, kvartet JACK, kvartet saksofonov PRISM in ansambel Talea. Njegovo ploščo Mise sl Abîme (Pi, 2014) sta NPR Music in The Los Angeles Times razglasila za najboljši jazz album leta, njegovo prejšnjo ploščo Travail, Transformation & Flow (Pi, 2009) pa je New York Times prav tako razglasil za najboljši album leta. Kot altovski saksofonist je nastopal in snemal na nacionalni in mednarodni ravni s svojimi ansambli in s tistimi, ki so jih vodili Anthony Braxton, Vijay Iyer, Bennie Maupin, Jason Moran, Georgia-Anne Muldrow, George Lewis, Meshell Ndegeocello in HPrizm iz Antipop Consortium. Njegova nedavna elektroakustična glasba se je osredotočila na razvoj računalniško vodenih modelov za improvizacijo, ki temeljijo na Max /MSP programskem okolju. Njegova dela so bila pozitivno ocenjena v Artforumu, reviji Downbeat, The New York Times, Newsweek in The Wire ter na nacionalnem javnem radiu, BBC in SWR. Kot Fulbrightov štipendist (2002-2003) je v Franciji začel raziskovati recepcijo afriško-ameriških eksperimentalnih skladateljev, ki so v sedemdesetih letih delovali v Franciji. Na podlagi te raziskave je v reviji Kritične študije v improvizaciji izšel njegov članek »Ljubim te z zvezdico: afroameriški eksperimentalni skladatelji in francoski jazz press, 1970-1980«. V zadnjem času piše in predava o številnih temah, vključno z jazz pedagogiko, ritmičnim spoznavanjem in evropskimi predstavami o ameriškem eksperimentalizmu. Kot štipendist trenutno proučuje zgodovino spektralne kompozicije in jazz improvizacije. 
Tina Lešničar o Lehmanu v časopisu Delo leta 2015: "Vizionar, preoblikovalec jazza v 21. stoletju, glasbenik leta ... so presežniki, ki jih vodilni svetovni časopisi, kot so New York Times, LA Times, Guardian, namenjajo sedemintridesetletnemu alt saksofonistu Stevu Lehmanu. Njegova glasba, ki je na meji spektralnih harmonij, matematičnih ritmičnih vzorcev in improvizacije, velja za prelomnico v jazzovski glasbi."
www.stevelehman.com