POGOVOR Z UMETNIŠKIM VODJO JANOM GRIČARJEM
Po 15 letih (2004-2019) uspešnega vodenja in krmarjenja znamke SAXGO, se pod 24. Mednarodno srečanje saksofonistov ne bo podpisal profesor Matjaž Drevenšek. Dolgoletni vodja festivala in Poletne šole saksofona je zaslužen, da je saksofon danes v Sloveniji prepoznaven in obravnavan kot inštrument, ki je vsaj enakovreden ostalim pihalom in inštrumentom tako v klasični kot tudi jazz smeri. V vseh teh letih se je pod znamko SAXGO zvrstilo mnogo imenitnih in eminentnih profesorjev, koncertistov, raziskovalcev in performerjev. Dandanes je Mednarodno srečanje saksofonistov prepoznavno po vsem svetu in je simbol kvalitete, inovativnosti, kreativnosti in interdisciplinarnosti. Z globokim spoštovanjem, izjemno hvaležnostjo in odgovornostjo sta leta 2019 štafeto umetniškega vodenja prevzela Jan Gričar in Boštjan Simon. Nekdanja udeleženca Poletne šole saksofona, ki sta si svojo pot dodobra utrla tako doma kot v tujini, smo povabili k pogovoru glede SAXGO načrtov v bližji in daljni prihodnosti. Z Janom Gričarjem, umetniškim vodjo za klasični saksofon, se je pogovarjala Barbara Poša Belingar, koordinatorica projekta.
Jan Gričar - SAXGO12 Poletna šola saksofona, 2008, foto: Atelje Pavšič Zavadlav
Od kod ljubezen do saksofona oz. kaj te je privedlo do odločitve za ta, še ne 200 let star inštrument?
Ljubezen do saksofona se je porodila bolj kot ne spontano. Ko sem se vpisoval v Glasbeno šolo Trebnje, sem želel igrati klarinet. Ker ni bilo na voljo šolskega instrumenta, je bila moja druga opcija trobenta, spomnim pa se, da sem v zadnjem momentu izustil, da bi lahko igral tudi saksofon. Ves čas sem bil prepričan, da bom vpisan na trobento. No, na moji prvi uri me je na stopnicah pričakal profesor saksofona David Kocijan, ki mi je saksofon in glasbo skozi leta šolanja na nižji glasbeni šoli tako zelo približal, da mi ta danes predstavlja način življenja.
Jan Gričar (četrti z leve) na skupinski fotografiji v finalu 7. Mednarodnega tekmovanja saksofonistov - SAXGO17, 2013, foto: Atelje Pavšič Zavadlav
Študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani si zaključil z odliko - ‘summa cum laude’-, potem pa si svojo formacijo nadaljeval v Franciji, na Regionalnem konservatoriju v Versaillesu, kjer si se izobraževal pri profesorju Vincentu Davidu. Tam si tudi uspešno zaključil magistrski študij v razredu profesorja saksofona Clauda Delangla. Danes pa poučuješ saksofon in komorno igro na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Tvoja ljubezen vseskozi ostaja klasični saksofon s katerim posegaš po najrazličnejših kompozicijah klasične in sodobne glasbe. Repertoar, ki ga poustvarjaš, obsega tako zgodnja obdobja kot sodobno glasbo. Kdo te je navdušil za to smer?
Moj glasbeni okus se je kalil in oblikoval tekom šolanja in študija. Že kot srednješolec sem obiskoval abonmajske koncerte Simfonikov RTV Slovenija in Orkestra Slovenske filharmonije, koncerte srebrnega abonamja, Glasbene mladine ljubljanske in Glasbene mladine Slovenije, itd. Ker sem se odločil za študij saksofona, se mi je zdelo povsem naravno in normalno, da so obiski koncertov sestavni del mojega izobraževanja, iz katerih se lahko tudi sam veliko naučim in se še dodatno napolnim z motivacijo za vadenje. Tudi kasneje v Parizu sem obiskoval koncerte v novi Pariški filhamorniji, do katere sem imel dostop praktično v copatih. Z velikim veseljem sem v prostih dneh obiskoval tudi muzeje in galerije. Res je, da sem po izobrazbi klasični saksofonist, kar pa ne pomeni, da ne poslušam ali se preizkušam tudi v drugih glasbenih smereh. Veliko sodelujem s skladatelji, saj se mi zdi privilegij, da imaš kot glasbenik ''živi stik'' s komponistom in lahko sodeluješ pri nastanku novega dela. Gre za glasbeno simbiozo, ki je zelo pomembna, saj le-ta ohranja kondicijo in vitalnost interpereta.
Jan Gričar na finalnem nastopu 7. Mednarodnega tekmovanja saksofonistov (dirigent: En Shao), kjer je dosegel 2. mesto - SAXGO17, 2013, foto: Atelje Pavšič Zavadlav
Z Mednarodnim srečanjem saksofonistov si se prvič srečal še kot učenec nižje glasbene šole. Kdaj točno je bilo to in kako si se takrat počutil v Novi Gorici?
Prvič sem se Mednarodnega srečanja v Novi Gorici udeležil leta 2005! Spomini so zelo pristni in prijetni. Vzdušje je bilo enkratno, bili smo zelo motivirani in vadili cele dneve, zvečer pa so sledili izjemni koncerti. To so res lepi spomini in Mednarodna srečanja saksofonistov v Novi Gorici so bila kar nekaj let obvezna destinacija takoj na začetku poletnih počitnic.
Jan Gričar na finalnem nastopu 8. Mednarodnega tekmovanja saksofonistov (dirigent: Simon Krečič), kjer je dosegel 1. mesto - SAXGO20, 2016, foto: Matej Vidmar
Kljub tvoji starosti (1992) tvojo biografijo bogatijo laskava sodelovanja z najrazličnejšimi slovenskimi, evropskimi in tudi svetovnimi imeni na področju saksofona. Lahko se pohvališ tudi s številnimi državnimi in mednarodnimi izredno pomembnimi nagradami in priznanji. Katero izmed slednjih ti največ pomeni in zakaj?
Veliko je bilo trenutkov in glasbenih doživetij, ki mi bodo za vedno ostala v spominu in mislim, da je to tisto, kar je pri glasbi tako zelo čudovito. Sodelovanja z drugimi umetniki in glasbeniki so vedno posebna, saj se takrat veliko naučim, obenem pa je izmenjevanje idej in različnih pogledov na glasbo vedno dobrodošlo, saj glasba ne pozna meja. Priznanja in nagrade prihajajo spontano, krepijo motivacijo in so obenem potrditev dela in vloženega truda tekom vseh teh let. Seveda je bila v letih šolanja in študija zelo pomembna predvsem vloga profesorjev, ki so mi stali ob strani, me podpirali in mi nudili svoja znanja. Če jih naštejem po vrsti - David Kocijan, Dejan Prešiček, Matjaž Drevenšek, Miha Rogina, Vincent David in Claude Delangle.
Jan Gričar, zmagovalec 8. Mednarodnega tekmovanja saksofonistov, v družbi štirih finalistov, članov mednarodne žirije in predstavnikov organizatorja - SAXGO20, 2016, foto: Matej Vidmar
Za doseganje vseh poprej navedenih rezultatov so zagotovo potrebni vera v inštrument, trdo delo, radovednost, odprtost in predanost. Bi k vsemu temu morda dodal še kakšno drugo lastnost, ki lahko spodbudi mlade saksofoniste pri uresničevanju njihovih sanj?
Tako je, vse našteto in seveda veselje do tega kar počneš. Če nekaj počneš z veseljem in predanostjo, potem je vsak cilj uresničljiv. Seveda je pri glasbi potrebno tudi nekaj talenta, predvsem pa veliko trdega dela in neizmerne volje, včasih tudi odrekanja. Predvsem morajo verjeti vase in v to kar delajo, ter hoditi po svetu z odprtimi očmi.
Jan Gričar, mentor Poletne šole saksofona - SAXGO21, 2017, foto: PoBa
Letošnja Poletna šola saksofona, ki se bo med 27. junijem in 1. julijem odvijala v prostorih Glasbene šole Nova Gorica, je primerna za udeležence od 4. razreda nižje glasbene šole dalje. Poleg delavnice za jazz saksofon z Boštjanom Simonom in Danielom D'Agarom ter mojstrskega tečaja kompozicije in improvizacije z ameriškim saksofonistom in skladateljem Stevom Lehmanom, boš v Novi Gorici skupaj s prof. Matjažom Drevenškom in prof. Miho Rogino vodil delavnico klasičnega saksofona. Kako ste si jo zamislili, kako ste oblikovali letošnji program in kako bo potekalo delo z udeleženci?
V letošnji ediciji smo se osredotočili predvsem na domače profesorje in izvajalce, saj koronavirus tudi nam ne prizanaša. Poletna šola klasičnega saksofona bo namenjena udeležencem, ki bi radi svoje znanje in igranje še izpopolnili ter dodatno nadgradili. Mentorji letošnje poletne šole bodo svoje znanje, energijo in izkušnje delili na lekcijah saksofona. Udeleženci bodo lahko s profesorji vzpostavili pristen kontakt in se še dodatno poglobili v izbrani repertoar - vse od standardnih del za saksofon, priredb do novitet. Vsak udeleženec bo imel na voljo tudi vajo z dvema izjemnima pianistkama - Sae Lee in Nežo Koželj. Poletna šola pa ne bo namenjena le vadbi, ampak tudi druženju in poslušanju koncertov pestrega festivalskega programa - vse od klasike do jazza. SAXGO21 se bo tako zaključil 1. julija 2021 s skupnim koncertom mentorjev in udeležencev ''ALL TOGETHER NOW'' v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica.
Jan Gričar, Matjaž Drevenšek in Nicolas Arsenijević - mentorji Poletne šole saksofona na zaključnem koncertu ALL TOGETHER NOW - SAXGO21, 2017, foto: Matej Vidmar
Od prevzema štafete umetniškega vodenja SAXGO (do 2019 je le ta pripadala vodenju prof. Matjaža Drevenška) se pravzaprav še nisi imel priložnosti izkazati, saj je lanskoletne načrte že prekrižala korona-kriza. Z Boštjanom Simonom, umetniškim so-vodjem srečanja, sta oblikovala odličen festivalski program in Poletno šolo, ki pa sta zaradi krize obvisela v zraku. Pri oblikovanju letošnje edicije, sta se v upanju, da bi SAXGO tudi v prihodnosti ostal sinonim kakovosti, povezovalnosti in dobrega druženja, ravno tako potrudila in pripravila zavidljiv festivalski program, ki pa sta ga tako kot v Poletni šoli, zgradila predvsem z domačimi izvajalci in profesorji. Kakšni so tvoji občutki oz. pričakovanja v tem trenutku, na dan, ko smo odprli prijave na Poletno šolo?
Situacija, ki trenutno vlada v Sloveniji in svetu je seveda zelo neprijetna. Verjetno si še pred nekaj leti nihče ni predstavljal, da lahko hitro razvijajoči se sodobni svet zaustavi pandemija. Še posebno je prizadela naš kulturni sektor, saj smo kulturniki že več kot eno leto brez pravih koncertov in predstav. Trdno verjamem, da ljudje nujno potrebujemo umetnost in kulturo, saj nam ta širi obzorja in krepi kreativnost. Upam, da bodo mladi saksofonisti prepoznali pestro, atraktivno in kvalitetno ponudbo, ki jo prinaša letošnji SAXGO21. V tem negotovem času si verjetno prav vsi želimo, da bi se svet vrnil v normalnost. Verjamem, da nam bo situacija dovoljevala, da bomo lahko ob upoštevanju vseh ukrepov varno izpeljali letošnjo edicijo, ki jo že vsi nestrpno pričakujemo.
Jan Gričar na koncertu, ki ga je odigral s harmonikarjem Nejcem Grmom in gostom Matjažem Drevenškom na saksofonu - SAXGO21, 2017, foto: Matej Vidmar
Zakaj bi priporočal udeležbo na delavnici klasičnega saksofona v Novi Gorici?
Udeležbo na delavnici klasičnega saksofona bi vsem priporočil predvsem zato, ker verjamem, da se bomo vsi trije predavatelji maksimalno potrudili in delili svoje navdušenje med udeležence. Tudi mi smo že zelo željni žive interakcije z mladimi saksofonisti in resnično komaj čakamo, da se lahko ponovno srečamo.
Jan Gričar in Nicolas Arsenijević na koncertu festivala SAXGO23, 2019, foto: Matej Vidmar
Nam za konec lahko zaupaš tvoje načrte za prihodnost oz. ali se v tvojem bogatem ozvezdju nahaja kakšna tiha želja, ki bi jo vseeno lahko podelil z nami in vsemi tvojimi sledilci?
Tiha želja je, da bi kmalu v prihodnosti izšla moja prva zgoščenka s Simfoniki RTV Slovenija, za katero smo material posneli lani avgusta in je trenutno v nastajanju. Ena izmed največjih odgovornosti in načrtov pa je kvalitetno vodenje Festivala SAXGO. Zelo sem počaščen, da mi je bilo s strani izjemne ekipe Kulturnega doma Nova Gorica in profesorja Matjaža Drevenška zaupana ta funkcija. S svojo vizijo, neomajno energijo in strokovnostjo je prof. Drevenšek utiral pot saksofonu in vsem mladim, ki so/smo želeli stopiti na profesionalno glasbeno pot. Skupaj s kolegom Boštjanom Simonom se bova potrudila in skrbela, da bomo tudi v prihodnje v Sloveniji lahko gostili in slišali največje mojstre tega inštrumenta.
