NOVICE

Kulturni dom Nova Gorica v Mestni galeriji Nova Gorica nadaljuje s predstavljanjem goriških umetnikov, ki so v slovenskem likovnem svetu pustili neizbrisen pečat. Med slednje, se po naši oceni, uvršča tudi Slavko Furlan, šempetrski slikar in grafični oblikovalec, ki je pomembno sooblikoval likovno govorico tega okolja v zadnji polovici 20. stoletja.

Slavko Furlan (1952-2007), ki je leta 1978 končal Akademijo likovnih umetnosti v Benetkah pri profesorju Carmellu Zottiju, je živel in ustvarjal doma v Šempetru pri Gorici. Med Furlanova vidnejša dela kot slikarja in grafičnega oblikovalca med drugim sodi oblikovanje naslovnice za enega najbolj znanih albumov legendarne slovenske rock zasedbe Buldožerji, "Pljuni istini u oči". Njegova sodelovanja s Primorskim dramskim gledališčem pomenijo enega vrhuncev oblikovanja gledališkega plakat v Sloveniji. Številna platna, risbe in krokiji, ki jih je ustvarjal vzporedno z grafičnim oblikovanjem, visijo po številnih domovih in ustanovah. Slavko Furlan je bil posebnež duha, ki je redko razstavljal. V drži boemskega upornika je bil vztrajen do konca. Nekompromisna neprilagodljivost v okviru družbenih norm je sodila med avtorsko življenjsko nazorsko opredelitev, ki je povezovala svet ustvarjenih podob z realnostjo. Manj znana je domoljubna plat Furlanovega delovanja v vojni za osamosvojitev Slovenije.

Celostna predstavitev umetnika Slavka Furlana, ki ga je Jože Dolmark poetično imenoval Pittur vagante, bo potekala v dveh delih: skozi dokumentarni film in veliko pregledno razstavo. 

Dokumentarni film o umetniku je že v nastajanju. Snemanje, ki se je pričelo prve dni aprila, se bo v maju zaključilo, v septembru pa že načrtujemo, da bomo dokumentarec predstavili javnosti. Kot pravi njegov producent Bojan Maraž, "dokumentarni film nima namena, da bi ustvarjal naracijo o bivanju osebe in njegovih prigod v danem času in prostoru. Vse prej nas zanima, čemu razkorak med osebnostjo, njegovo pojavnostjo v družbi in času in kako to, da so njegova dela četudi mestoma prikrita z vizualno metaforo laži, še vedno tako v razkoraku z njegovim ustvarjalcem... ali pa morda ne? Postavljamo si vprašanja, kje se Slavc srečuje s siršim evropskim slikarstvom. Kje so elementi njegove pripovedi in kako so se ti izoblikovali v njemu lastno avtohtono likovno pripoved. Zanima nas sporočilo človeka, ki je razpolagal z velikim naborom znanja in podatkov. Vemo, da je bil vešč artikuliranega pogovora na najvišjih možnih miselnih sferah, kot se je znal brez težav preleviti v gostilniškega pivca in se povsem enakovredno soočati s tistim svetom. Vemo, da je zbežal v svoj svet, ki si ga je izsilil, in se v njem varno skrival do svoje ga konca."

Projekt sta podprli Mestna občina Nova Gorica in Občina Šempeter-Vrtojba.