2021

Po 15 letih (2004-2019) uspešnega vodenja in krmarjenja znamke SAXGO, se pod 24. Mednarodno srečanje saksofonistov ne bo podpisal profesor Matjaž Drevenšek. Dolgoletni vodja festivala in Poletne šole saksofona je zaslužen, da je saksofon danes v Sloveniji prepoznaven in obravnavan kot inštrument, ki je vsaj enakovreden ostalim pihalom in inštrumentom tako v klasični kot tudi jazz smeri. V vseh teh letih se je pod znamko SAXGO zvrstilo mnogo imenitnih in eminentnih profesorjev, koncertistov, raziskovalcev in performerjev. Dandanes je Mednarodno srečanje saksofonistov prepoznavno po vsem svetu in je simbol kvalitete, inovativnosti, kreativnosti in interdisciplinarnosti. Z globokim spoštovanjem, izjemno hvaležnostjo in odgovornostjo sta leta 2019 štafeto umetniškega vodenja prevzela Jan Gričar in Boštjan Simon. Nekdanja udeleženca Poletne šole saksofona, ki sta si svojo pot dodobra utrla tako doma kot v tujini, smo povabili k pogovoru glede SAXGO načrtov v bližji in daljni prihodnosti. Z Boštjanom Simonom, umetniškim vodjo za jazz saksofon in improvizacijo, se je pogovarjala Barbara Poša Belingar, koordinatorica projekta.

Betka Bizjak Kotnik, Boštjan Simon, Matjaž Drevenšek - SAXGO22 - koncert ALL TOGETHER NOW, 2018, foto: Matej Vidmar

Od kod ljubezen do saksofona oz. kaj te je privedlo do odločitve za, ta še ne 200 let star inštrument?

Moja odločitev za saksofon je bolj ali manj naključna, mislim da sem ga prvič v živo videl in slišal prav na eni izmed glasbenih prireditev v Kulturnem domu Nova Gorica. Spomnim se, da me je privlačila posebna kombinacija zvoka in videza saksofona. Od tod pa ne izvira ljubezen do inštrumenta, to mi je vlil šele moj lani preminuli prvi učitelj saksofona, Stojan Ristovski. S posebnim pristopom me je naučil spoštovanja do inštrumenta, začel sem spoznavati začetni klasični repertoar in postal član kvarteta saksofonov Glasbene šole Nova Gorica.

Boštjan Simon in Big band NOVA - SAXGO18, 2014, foto: Matej Vidmar

Po diplomi iz filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani in uspešno zaključnem šolanju na konservatoriju v Amsterdamu, s katerim si pridobil naziv Bachelor of Music, si se osredotočil na ustvarjanje avtorske glasbe, da o številnih sodelovanjih s slovenskimi in mednarodno priznanimi imeni iz sveta glasbe na tem mestu niti ne govorimo. Pohvališ se lahko tudi z muziciranjem v raznih big bandih in saksofonskih orkestrih. Med drugim si med letoma 2002 in 2005 kot dirigent sodeloval z novogoriškim Big bandom Nova, ki je v svojih vrstah štel tudi imena, kot sta npr. Jani Šepetavec, saksofonist mlajše uspešne generacije, ter pianist in skladatelj Anže Vrabec. Kako gledaš na tisto obdobje, predvsem z vidika mesta dirigenta?

Obdobje med omenjenima letoma imam v zelo lepem spominu. Med drugim letom študija filozofije mi je Miloš Rijavec, ustanovitelj in prvi dirigent Big banda Nova, ponudil vodenje tega orkestra. Odločitev za vodenje tako heterogenega sestava se mi je kasneje večkrat zdela prenagljena, ampak sem imel srečo prav zaradi vala svežih talentov, ki so bili takrat člani orkestra in prisotni na Goriškem. Poleg Janija Šepetavca in Anžeta Vrabca so to bili: Damijan Valentinuzzi, Matija Mlakar, Matic Mikola, David Morgan, Matej Špacapan, Marko Lasič, vsi odlični glasbeniki in solisti, ki so nadaljevali profesionalno glasbeno pot. Kot dirigent sem želel čim bolje izkoristiti potencial in talente glasbenikov, ne glede na priložnost, kar mi pa ni vedno uspelo zaradi občasnih komercialnih angažmajev ansambla. Včasih pa je skupna energija Big banda, ki se je počasi kuhala na številnih skupnih druženjih, presegla nesoglasja in prepričala tudi kakšno kritiško uho. Iz saksofonističnih vrst Big banda pa ne morem, ne da bi omenil velik doprinos Silvia Broscheta,  dolgoletnega člana Big banda Nova in mojega učitelja saksofona. Zadnje čase pa se ob Davidu Mozetiču kali nova generacija glasbenikov in glasbenic, ki polni saksofonsko vrsto Big Banda.

Z Mednarodnim srečanjem saksofonistov si se prvič srečal še kot učenec nižje glasbene šole. Kdaj točno je bilo to in kako si se takrat počutil v družbi mladih nadobudnih saksofonistov iz raznih koncev Slovenije?

Mislim, da sem bil prisoten že na prvem srečanju in skoraj na vsakem naslednjem. Vedno sem to srečanje dojemal kot izvorni vrtinec saksofona v Sloveniji in ponovno trdim, da sem imel veliko srečo, da se je to zgodilo prav v mojem mestu. Spomnim se Ota Vrhovnika in njegovega orkestra saksofonov, številnih nastopajočih in izvrstnih profesorjev za saksofon. 

Boštjan Simon in Zlatko Kaučič - SAXGO14, 210, foto: Atelje Pavšič Zavadlav

Na slovenskih in mednarodnih odrih si muziciral z raznolikimi mednarodno priznanimi glasbeniki in jazzisti. Res neverjetna je tudi tvoja diskografija, ki šteje sodelovanja na več kot 25-ih albumih in vaše avtorske projekte s skupinami, kot so Etceteral, There Be Monsters, Velkro, Litošt, Trus  etc. Od kod črpaš vso to ustvarjalnost in inspiracijo za komponiranje in eksperimentiranje na področju improvizacije?

Učim se in vadim vsak dan, navdih črpam iz izpostavljenosti različnim stilom avtentične glasbe. Pišem si glasbene zaznamke in skice, iz katerih se rodijo aranžmaji za specifično skupino. Nimam še občutka, da sem našel svoj glas do te mere, da bi lahko samo reproduciral to, po čemer sem najbolj razpoznaven, zato še vedno iščem, poizkušam in se preizkušam. Vsaka od omenjenih skupin je izlet v določen zvok, verjamem pa, da bi našli skupne točke teh izletov predvsem v sestavljenih ritmih ter mešanju akustičnega in elektronskega zvoka, ki nakazujejo na moj širši glasbeni interes. Na področju improvizacije imamo v Novi Gorici spet srečo, da v isti točki kot Big Band Nova, ustvarja in poučuje tudi mednarodno priznani tolkalist Zlatko Kaučič, s katerim sem imel čast igrati v duetu na eni izmed edicij festivala SAXGO. Njegova šola, festival BCMF in njegovi Kombo sestavi so vrhunski inkubator improvizacije v širši goriški regiji.

Boštjan Simon - koordinacija delavnice 'Orodja za improvizacijo' (Ben van Gelder, Han Bennink, Rainer Baas) - SAXGO22, 2018, foto: Matej Vidmar

Od 2017 dalje si umetniški so-vodja Mednarodnega srečanja saksofonistov SAXGO v Novi Gorici. Takrat še v tandemu s prof. Matjažem Drevenškom, od 2019 pa z Janom Gričarjem, s katerim se pravzaprav še nista imela priložnosti izkazati, saj je lanskoletne SAXGO načrte že prekrižala korona-kriza. Kakšna je odgovornost, ki jo to novo umetniško vodenje nosi in kakšna so tvoja pričakovanja tik pred novo edicijo Mednarodnega srečanja saksofonistov v Novi Gorici? 

Prof. Matjaž Drevenšek je s svojo prizadevnostjo pripeljal SAXGO na zavidljivo mednarodno raven in počutim se zelo privilegiranega, da sem lahko dve leti jazzovski program festivala soustvarjal ob njegovi neomajni podpori. Upam, da sva z Janom Gričarjem ob prevzemu umetniškega vodstva prevzela tudi vsaj delček energije prof. Drevenška, njegove motivacije in vrhunske strokovnosti pri oblikovanju festivala in organizacije tekmovanj. Srčno tudi upam, da nam bo stanje pandemije dopustilo izvedbo festivalskega in izobraževalnega programa letošnjega SAXGO, da se bodo odprle meje in da bomo ob upoštevanju varnostnih razdalj doživeli izvrstno saksofonsko glasbo. 

Pri oblikovanju letošnje edicije, sta z Gričarjem pripravila zavidljiv festivalski program. V nasprotju s klasičnim delom festivalskega in pedagoškega programa, ki je letos črpal iz 'slovenskega bazena' bomo tekom festivala jazz sekcije na odru lahko spremljali tudi mešane zasedbe z glasbeniki iz tujine. Prav tako bosta pedagoški del obarvala dva tuja velikana saksofona: Italijan Daniele D'Agaro, ki bo s teboj vodil delavnico jazz saksofona ter ameriški saksofonist in skladatelj mlajše generacije Steve Lehman z mojstrskim tečajem kompozicije in improvizacije. Precej ambiciozno in drzno izbrana saksofonista s katerima boste k prijavi zagotovo privabili marsikaterega saksofonista in jazzista. Kakšen odziv pričakuješ in predvsem ali misliš, da bo letošnja Poletna šole v svoje vrste privabila tudi naše sosede?

Boštjan Simon - SAXGO19 - Poletna šola saksofona, 2015, foto: Matej Vidmar

SAXGO je bil vedno zastavljen v duhu preseganja lokalnih in tudi državnih meja, zato tudi letos pričakujem pester mednarodni odziv na Poletno šolo, predvsem tudi zaradi tega, ker bo Lehmanov mojstrski tečaj dostopen tudi ljudem, ki ne bodo mogli biti fizično prisotni v Novi Gorici 1. julija. Zbrali bomo njihova vprašanja in jih zastavili Stevu Lehmanu v uro dolgem pogovoru. Če bo pandemija dopuščala, bomo na festivalu poslušali goste iz Srbije, Italije in ZDA, vsestranski Daniele D'Agaro pa bo udeleženke in udeležence pripravil na skupni nastop ob koncu poletne šole. Veselim se!

V tvojem bogatem ustvarjalnem ozvezdju, polnem eksperimentiranja in novih izzivov, se zagotovo rojeva še kakšen nov projekt. Nam lahko zaupaš kaj pripravljaš tokrat? 

Situacija s korona-krizo je skoraj ustavila vse koncertno dogajanje, zato sem čas posvetil vaji in širjenju repertoarja avtorske glasbe v več sestavih. Trenutno pripravljam glasbo za star švedski nemi film Haxan (1922), snemam saksofon za sestav basista Roberta Jukiča, ter pišem novo glasbo za moja sestava There Be Monsters in Etceteral. Upam, da se brez komplikacij kmalu spet vsi vrnemo na odre in da trenutna situacija ne bo pustila trajnejših sledi v koncertnem okolju. 

Boštjan Simon - saksofon in sintetizator zvoka, Marek Fakuč - bobni, Lina Rica - interaktivne vizualije - Glasbeni kolaž, 2020, foto: Matej Vidmar