2020

Diego Maradona (Diego Maradona, Velika Britanija, 2019, barvni, 130 min.)

Režija: Asif Kapadia
Scenaristični koncept: Asif Kapadia
Glasba: Antonio Pinto
Montaža: Chris King
Nastopajo: Diego Armando Maradona, Claudia Villafañe, Corrado Ferlaino, Maria Rosa Maradona, Cristiana Sinagra
Produkcija: Film 4, Lorton Enterteinment, On The Corner FIlms
Festivali, nagrade: Cannes 2019; Sheffield 2019; Docs Ireland 2019; Valetta 2019; Karlovi Vari 2019: tekmovalni program; Jeruzalem 2019
Odziv občinstva: od močno vznemirjenega (predvsem navijači) do medlo pozitivnega
Odziv kritike: pretežno pozitiven
Distribucija: FIVIA – Vojnik

 Zanimivosti
Predvsem v promocijskih zadevah okrog tega filma je pogosto govora o tem, da naj bi prinašal neslutene količine še nevidenega, ekskluzivnega materiala s tem nogometnim božanstvom. A če že zanemarimo dejstvo, da je film dolg le malenkost več kot dve uri, od katerih je predhodno posnetega materiala le del, so te izjave še vedno daleč od resnice. Asif Kapadia je v enem izmed intervjujev sicer resda rekel, da so med raziskavo naleteli na še v 80. letih posneti material, ki naj bi služil izdelavi Maradoninega dokumentarnega portreta, a ni bil nikoli javno uporabljen, a še v isti sapi je tudi dodal, da je ta material preprosto odpadel, ko se je odločil, da bo svoje delo fokusiral predvsem na njegovo obdobje pri italijanskem Napoliju, da bi tako bolj do izraza prišla vsa dramatičnost njegovega »padca v pekel«. Še vedno pa je Kapadiov film nadvse zanimiv, saj posamezne epizode iz življenja Maradone končno postavi v širši kontekst in med njimi stke nevidno mrežo.

Zgodba
5. julija 1984 je Diego prispel v Neapelj za takrat rekordni honorar in sedem let vladal »v peklu«. Najbolj slavni svetovni nogometni genij in najbolj nefunkcionalno mesto v Evropi sta se odlično ujemala! V mestu, kjer bi hudič potreboval telesne stražarje, je Maradona postal večji od samega Boga. To je divja in nepozabna zgodba o božanskem talentu, slavi, obupu in izdaji, korupciji in odrešitvi.

Komentar
»'Malce goljufanja in veliko genialnosti.' To so besede, s katerimi nekdo v filmu povzame argentinskega nogometnega megazvezdnika Diega Maradono po njegovem zmagoslavnem nastopu na svetovnem prvenstvu leta 1986 – in sliši se kar prav. Film ti ponudi priložnost, da ugotoviš, kako je bilo goljufanje le del Maradonove genialnosti in ne nekakšna pomanjkljivost. /…/ Med ogledom gledalec postane strokovnjak za lovljenje pobliskov panike in zamere v Maradonovih očeh. Več kot dvourno vsrkavanje televizijskih posnetkov na velikem platnu povzroči neke vrste histerijo, zlasti ko gre za spektakel nepopustljive strasti, neizogibne katastrofe in množične histerije na ulicah Buenos Airesa in Neaplja. Goool, nočni klubi, goool, malikovanje, goool, gangsterji, treningi, punce, nosečnosti, zanikanje očetovstva, kokain, pridobivanje teže, muhavost medijev, obup – kot bi gledali 130-minutno uvodno sekvenco v Match of the Day, ki bi jo zmontiral Sofokles.«
Peter Bradshaw, The Guardian

»Podobno, čeprav po drugi strani morda za spoznanje malce bolj konvencionalno, pa je tudi delo, ki je bilo predstavljeno na letošnjem cannskem festivalu in za katerega je med športnimi navdušenci, še posebej ljubitelji nogometa, vladalo izjemno zanimanje. Asif Kapadia, avtor sijajnega portreta glasbenice Amy Winehouse, še pred tem pa tudi Ayrtona Senne, dirkača formule 1, se je tokrat lotil še enega izmed športnih božanstev – fenomenalnega, a po svoje tudi tragičnega Diega Maradone. A če so ljubitelji Maradone pričakovali predvsem nadaljevanje in stopnjevanje mita o nogometnem božanstvu iz Argentine, pa nas je preostale predvsem zanimalo, kako se bo Kapadia lotil tega kontroverznega lika, ki je tako na svoji športni kot življenjski poti temeljno razdvajal ljudi – eni so ga brezpogojno oboževali, drugi brezkompromisno sovražili. Reči je treba, da je imel Kapadia tokrat povsem drugačno izhodišče, saj Maradona, v nasprotju s Senno in Amy, svoje "ustvarjalne poti" ni končal na vrhuncu svoje kariere. In prav strahoviti, po svoji razsežnosti skoraj tragični padci na Maradonovi poti so tisto, kar se zdi, da je še najbolj zaznamovalo Kapadiov pogled. Svoje delo začne skoraj konvencionalno, saj nam oriše zgodnjo življenjsko pot Maradone, okolje, iz katerega je izšel, ter njegove največje športne uspehe. Pri tem pripoved skoraj izključno zasnuje na že obstoječem vizualnem materialu. Res je med delom uporabil izjemno veliko tudi novega materiala. V prvi vrsti posnetke, ki so jih že v 80. letih posneli kot pripravo za nekakšen dokumentarni portret Maradone, a jih niso nikoli res uporabili. Vendar se je nato Kapadia odločil, da se bo osredotočil predvsem na čas njegovega igranja za južnoitalijanski klub Napoli, kjer je Maradona doživel največje uspehe, a tudi razočaranja in poraze. Tako nam je ponudil človeško podobo "božanstva", ki je sestavljena tako iz genialnega športnika kot delno tudi prevaranta; predanega atleta in razuzdanega zabavljača; apolitičnega gladiatorja in prepričanega socialista. Kapadia morda ni naredil tako sočnega dokumentarca kot pred leti Kusturica, vsekakor pa v njegovem delu vidimo veliko več Maradone, kot smo ga videli pri Kusturici, ki je najmanj polovico filma namenil samemu sebi.«
Denis Valič, RA SLO

Izjava avtorja
»Prevzeli so me njegov značaj, talent, iskrenost, strast, humor in ranljivost. Fascinirala me je njegova pot /…/, bil je vodja, ki je svoja moštva ponesel na sam vrh, a njegova kariera je bila tudi polna padcev. /…/ Maradona ima dve plati. Lahko je očarljiv, a pokazati zna tudi drugačen obraz. Je človek ulice, prihaja iz surovega okolja. Potrebuje nekaj, proti čemur se lahko bori. To je njegova motivacija. Ko že misliš, da je z njim konec, se spet postavi na noge. Zgodba Diega Maradone je zgodba o smrti in ponovnem vstajenju. Ta ideja je v srcu našega filma.«
Asif Kapadia, režiser

Režiser
Britanski režiser indijskega porekla Asif Kapadia se je rodil leta 1972 v Londonu. Za svoj celovečerni igrani prvenec The Warrior (2001) je prejel nagrado BAFTA za najboljši britanski film. Leta 2010 je posnel dokumentarec o brazilskem šampionu formule ena Senni, ki si je poleg neverjetnega komercialnega uspeha, kritiške hvale in številnih drugih priznanj prislužil dve nagradi BAFTA. Film Amy (2015) o pevki Amy Winehouse, ki je postal finančno najuspešnejši britanski dokumentarec vseh časov, pa je režiserju med drugim prinesel nagrado Evropske filmske akademije, oskarja za najboljši dokumentarec in grammyja za najboljši glasbeni film. Film je bil izjemno uspešen tudi v Sloveniji in je s skoraj 9000 gledalci postal najbolje obiskan dokumentarec mestnega kina Kinodvor. Diego Maradona zaključuje režiserjevo nenačrtovano trilogijo o otroških genijih in slavi.