2021

Zlo ne obstaja (Sheytan vojud nadarad, Nemčija/Iran/Češka, 2020, barvni, 151 min)

Zgodbe štirih moških, soočenih z izbiro: ubogati ukaz totalitarne oblasti ali pa se upreti in tvegati vse. Dobitnik zlatega medveda za najboljši film na lanskem Berlinalu.

Režija: Mohammad Rasoulof
Scenarij: Mohammad Rasoulof
Fotografija: Ashkan Ashkani
Glasba: Amir Molookpour
Montaža: Mohammadreza Muini, Meysam Muini
Igrajo: Ehsan Mirhosseini (Heshmat), Shaghayegh Shoorian (Razieh), Kaveh Ahangar (Pouya), Alireza Zareparast (Hasan), Salar Khamseh (Salar), Kaveh Ebrahim (Amir), Pouya Mehri (Ali), Darya Moghbeli (Tahmineh), Mahtab Servati (Na'na), Mohammad Valizadegan (Javad), Mohammad Seddighimehr (Bahram), Zhila Shahi (Zaman), Baran Rasoulof (Darya), Reza Bahrami (Shahram)
Produkcija: Cosmopol Film (Nemčija), Europe Media Nest (Češka), Filminiran (Iran)
Festivali, nagrade: Berlin 2020: zlati medved za najboljši film, nagrada filmskega združenja, nagrada ekumenske žirije za najboljši film tekmovalnega programa; Batumi 2020: velika nagrada za najboljši igrani film; Calgary 2020: nagrada občinstva za najboljši igrani film; Hongkong 2020: nagrada mlade žirije za najboljši film; São Paulo 2020: nagrada občinstva za najboljši film mednarodnega programa; Valladolid 2020: nagrada Ribera de Duera za najboljšega režiserja – posebna omemba; Oslo 2020: nagrada srebrno ogledalo za najboljši celovečerni film; Seattle 2021: zlata igla za najboljši film; Cleveland 2021: nagrada za najboljši celovečerni film igranega programa
Distribucija: FIVIA – Vojnik

Zanimivosti
Čeprav je iranska kinematografija v zadnjih petdesetih letih svetu podarila eno ustvarjalno najbolj prodornih, izrazno raznolikih, duhovno poglobljenih in osupljivo liričnih nacionalnih produkcij, pa družbeno-politične razmere, v katerih delujejo iranski ustvarjalci (filmski in ostali), slednjim še zdaleč niso naklonjene. Naj gre za politično nadvse rigidno in izrazito avtoritarno posvetno oblast ali pa skrajno ozkogledo, brezkompromisno sumničavo in v varovanju dogme ekscesno agresivno versko kliko – iranski ustvarjalci so skozi celotni ustvarjalni proces neprestano nadzorovani, pogosto cenzurirani in nemalokrat celo preganjani. Vse to pa jih le redkokdaj ustavi. Zdi se celo, da zaostrene politične razmere in represivna družbena klima pri mnogih ustvarjalnost in domiselnost le še stopnjujejo. Spomnimo se Kiarostamija, ki je družbenokritična dela »zapakiral« v formo izobraževalnega ali mladinskega filma. Ko so oblasti naknadno le doumele, da so tudi tovrstna, na prvi pogled povsem »nedolžna« filmska dela skrajno učinkovito in zato nevarno »orožje« za širjenje »heretičnih«, nedovoljenih misli, so se na avtorje, ki so jih ustvarjali, spravile še veliko bolj neizprosno. Tako je tudi Rasoulof šele s tem delom, ki je pravzaprav le lirična meditacija o univerzalnih vprašanjih etike in morale, zares občutil srd in bes oblasti, čeprav je pred tem ustvaril nekaj mnogo eksplicitnejših kritik stanja v sodobni iranski družbi.

Zgodba
V današnjem Iranu se štirje posamezniki vsak na svojem koncu znajdejo v precepu med izvrševanjem črke zakona in sočutjem do sočloveka. Hashmat je družinski oče, čigar služba je v popolnem nasprotju s toplino, s kakršno je obdan v domačem krogu. Pouya je vojak, ki so mu naročili, da mora obesiti ujetnika, a mu vest ne dovoli, da bi sledil ukazu. Spet drugje vojak Javad tridnevni dopust preživlja z dekletom, a njegova služba vse bolj ogroža njuno skupno prihodnost. In na koncu je tu še Darya, ki se kljub miroljubni naravi sooča s temačno družinsko skrivnostjo. Ti protagonisti s svojimi dejanji odločijo, kako njihova okolica ohrani nekatere najpomembnejše človeške vrednote.